ZDRAVNIŠKA STAVKA V SB IZOLA: Preverili smo, kako vpliva na delo in poslovanje ter kaj pravijo pacienti (VIDEO)

Izola

Stavka Fidesa, ki bo svoj pečat - vsaj v določeni meri - pustila tudi na poslovanju zdravstvenih zavodov in bolnišnic, traja od 15. januarja pa vse do danes. Manj zdravstvenih obravnav, posegov ali operacij namreč pomeni tudi manj sredstev s strani zavarovalnic. V izolski bolnišnici smo preverili, ali občutijo spremembe po 1. marcu - dnevu, ki predstavlja mejnik zaradi preklicev soglasij za nadurno delo. Pa tudi, kako bi lahko stavka vplivala na poslovanje bolnišnice. 

Tri dni po mejniku, ko so začeli veljati preklici soglasij za nadurno delo, v izolski bolnišnici še ni občutiti bistvenih sprememb"V marcu večjih težav še ne pričakujemo. Kako se bo pa dogajalo aprila in maja, ko vemo, da bo potrebno izkoristit starejše dopuste, to pa je vprašanje, ki je še odprto," pojasnjuje strokovni direktor Tomaž Gantar.

Da stavke za zdaj ne občutijo, prikimavajo tudi obiskovalci bolnišnice, ki smo jih povprašali. Po njihovih besedah, naj bi bile zdravstvene storitve opravljene v rokih.

Če se bo stavka še dodatno zaostrila, za zdaj še ni povsem jasno. Črtomir Seušek, predsednik stavkovnega odbora je povedal, da konkretnih vsebinskih sklepov s strani Fidesa, kaj bi se še lahko naredilo, zaenkrat še ni. So pa ukrepi še na rezervi.

Da bi bilo zaradi stavke in zmanjšanja obsega dela, poslovanje bolnišnice okrnjeno, Gantar pravi, da se na ravni pregledov, to ne bo bistveno poznalo. Finančne posledice bi se lahko bistveno bolj poznale, če bi v naslednjih mesecih začel odpadati širši program.

Seušek pa je v zvezi s tem povedal, da bi moralo biti vladi v interesu, da bolnišnice kot javnozdravstvene ustanova poslujejo dobro. Zato bi bilo zaželjeno, da se čimprej organizirajo in tvorno sodelujejo v pogajanjih, da dosežemo dogovor in da se stavka čim prej zaključi.

Oba sicer poudarjata, da vse nujne storitve opravljajo. Je pa izolska bolnišnica ena izmed tistih, kjer se za odpovedi soglasij za delo pri drugih delodajalcih niso odločili.

Deli novico:

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija
kokodek |  05 .03. 2024 ob  19: 45
kdor noče delati v javnih ustanovah, naj gre privat. Tam bo imel plačano izobraževanje, 60 dni dopusta in bo efektivno delal 3,5 ur na dan. Vlada pa ne sme popustiti Fidesu in naj malo pogleda v super kapitalistično Južno Korejo
Martin Kacur |  05 .03. 2024 ob  19: 18
V tujini večinom krije sindikat stroške plač stavkajočih. Ne pa delidajalec.
vseved |  05 .03. 2024 ob  08: 02
11
Izguba bo zaradi zdravnikov,ker nočejo delat. Naj jo tudi oni pokrijejo.
joe jaxson |  05 .03. 2024 ob  00: 21
16
od 10 starejših zdravnikov max 3 normalni/pošteni, ponavadi 7 težkih glumcev, ki plavajo na delu - praksi mlajših zdravnikov in med sester in zato ko prideš ponoči v ZD in čeprav bi moral bit glumac na dežurstvu ga čakaš najmanj 2 uri,ker ga mora sestra zbudit, ker spi doma namesto v ZD (ali pa je celo na drugih nadurah v drugem ZD.ju) in potem ko končno ves nejevoljen pride, se sploh ne ukvarja s tvojimi tekočimi zdravstvenimi problemi ampak te začne spraševat o preteklih ipd !? ŠTRAJKATE ? OK, POL SE PRAVI DA NE DELATE IN ČE NE DELATE NITI ZAKONSKO OBVEZNIH DEL ZA ČASA ŠTRAJKA, POL TUDI NI PLAČE , SPIZ PRISPEVKOV IN NE TEČE NITI DELOVNA DOBA ! al ja !?