Po nedavno objavljenih delnih in še ne povsem preverjenih podatkih Agencije RS za okolje (Arso) je pri nas zadnjo zimo padla podpovprečna količina padavin, razen na severu Prekmurja, kjer jih je bilo povprečno. Prve ocene kažejo, da je bila zadnja zima med 13 najmanj namočenih od leta 1961. Najmanj sta bili v tem obdobju namočeni zimi 1974/75 in 1991/92.

Suša se medtem nadaljujejo tudi v pomlad. Arso vsak teden ob četrtkih izdaja t. i. Sušomer, ki prikazuje stanje suše v vseh segmentih: v površinskem sloju tal, v površinski vodi in v podzemnih vodah. Razmere so v vseh treh segmentih vodnega kroga v Sloveniji slabe. Še najbolj je to vidno v praznih strugah in posušenih površinskih slojih tal, je izpostavila agrometeorologinja na Arsu Sušnikova.

Dobra okoliščina trenutnih razmer je hlad v minulih tednih, ki je upočasnil prehiter fenološki razvoj rastlin. Tako večjega fenološkega razvoja trenutno v Sloveniji ni bilo, razen na Primorskem.

A skrbi velika presušenost tal. Dvig temperatur, ki se nam obeta v prihodnjih dneh, in pomanjkanje dežja lahko vplivata predvsem na travinje, ki je zelo občutljivo na pomanjkanje padavin, ker ima zelo plitev koreninski sistem. Travna ruša je posušena, marsikje stanje poslabšuje pogost veter. Travniki kričijo po vodi, je opozorila Sušnikova.

Tudi ozimna žita so že v precej slabem stanju, nanje so poleg nizkih temperatur brez snežne odeje vplivali tudi pogost veter, močno sončno obsevanje in visoko izhlapevanje. "Če se bo to stanje nadaljevalo, žita zagotovo ne bodo normalno razvijala spomladanskih faz razvoja, kar zagotovo ni dobra popotnica za kvaliteten pridelek pozneje v sezoni," je dejala agrometeorologinja.

Za prve rasne premike bi tudi trajne rastline potrebovale vlago, prav tako druga naravna vegetacija. Gozdovi so popolnoma presušeni, zato pristojni že nekaj časa opozarjajo na veliko požarno ogroženost naravnega okolja.

Vremenska napoved pa tudi v prihodnjih dneh še ne obeta dežja. Poleg tega bo še topleje, najvišje dnevne temperature se bodo dvignile do okoli 20 stopinj Celzija, tudi jutra se bodo nekoliko ogrela. Od torka naprej kaže malo več oblačnosti, a padavin z gotovostjo še ni možno napovedati, je dejala Sušnikova.

Ob teh razmerah tudi agrometeorologinja poziva tehnologe, da kmetovalcem svetujejo, naj ta trenutek ne gnojijo, ker to ni primerno, saj ni vlage, ki bi raztopila gnojila. Gnojenje v trenutnih razmerah je zato nefunkcionalno in bi hkrati predstavljajo še obremenitev za okolje.

Suša se kaže tudi v pretokih vodotokov v Sloveniji. Vodnatost rek po Sloveniji je majhna. Najmanj vodnate so reke v Podravju, v porečju Krke in reke s povirjem v Kamniško-Savinjskih Alpah. Pretoki teh rek so manjši od običajnih malih pretokov. Glede na hidrološko napoved se bodo nizkovodne razmere na rekah večinoma ohranjale, le pretoki manjših rek z zaledjem v visokogorju se bodo ob taljenju snega nekoliko povečali.