Zahtevana donosnost slovenskih obveznic še nekoliko upadla

V Londonu danes poteka še zadnja predstavitev Slovenije vlagateljem, zahtevana donosnost na državne obveznice pa se je na sekundarnem trgu nekoliko znižala. Donos na obveznice z dospelostjo leta 2024 je bil na elektronski borzi MTS ob 17. uri pri 4,80 odstotka oz. 0,08 odstotne točke pod izhodiščem, pred tem pa je upadel tudi na 4,76 odstotka.

Pribitek slovenskih na 10-letne nemške obveznice, ki veljajo za referenčne v območju evra, tako trenutno znaša 3,12 odstotne točke.

Minister za finance Uroš Čufer, ki je s sodelavci prejšnji torek v ZDA začel niz srečanj z vlagatelji na t. i. roadshowu, se danes mudi v Londonu na še zadnji predstavitvi Slovenije vlagateljem.

Po napovedih finančnega ministrstva bi namreč v odvisnosti od razmer na trgu lahko sledila izdaja dolarskih obveznic, neuradno pa se po medijih omenja, da naj bi država nove obveznice izdala že v kratkem.

Obresti na slovenske državne dolžniške vrednostne papirje so se sicer pod mejo petih odstotkov prvič po sredini marca lani spustile 18. decembra lani oz. tik po objavi rezultatov obremenitvenih testov slovenskih bank.

Ti so pokazali, da znašajo kapitalske potrebe v zaostrenih razmerah v osmih slovenskih bankah nekaj manj kot pet milijard evrov, Ljubljana in Bruselj pa sta izrazila prepričanje, da bo lahko Slovenija svoj bančni sistem rešila brez zunanje pomoči.

Slovenija je sicer novembra lani nepričakovano in brez posebnega roadshowa izdala za 1,5 milijarde evrov obveznic na evrskem trgu. Kupec slovenskih obveznic v tej zaprti izdaji do danes ni bil javno objavljen.

Pred tem je država maja lani in oktobra predlani izdala za skupaj skoraj šest milijard dolarjev obveznic na dolarskem trgu. V vseh primerih je bila zahtevana obrestna mera glede na špekulacije o javnofinančni in gospodarski trdnosti Slovenije ter potrebe po zunanji pomoči visoka.

Donos do dospelosti slovenskih desetletnih obveznic se je začel močno zviševati marca lani, in sicer zaradi špekulacij, da bo Slovenija po Grčiji, Irski, Portugalski, Španiji (za bančni sistem) in Cipru naslednja v vrsti za mednarodno finančno pomoč.

johanna |  28 .01. 2014 ob  20: 58
Imamo občutek,vsajtako smo informirani od primerke,da nam gre DOBRO,vendar nam finančni trgi z VISOKIMI obrestmi SPOROČAJO DRUGAČE