ZADKOVIĆ ZNOVA "V ELEMENTU": Piranska sol je za njega uporabna le za posipavanje cest!?

Piran

Že včeraj smo poročali o projektu ribiškega pristanišča v Seči. Občinski svetniki so na torkovi seji namreč potrdili 4,2 milijona evrov vredno investicijo, del denarja pa naj bi pridobili iz evropskih sredstev. Piranski župan Đenio Zadković se na seji ni pojavil, se je pa na dogajanje glede ribiškega pristanišča odzval na svojem Facebook profilu. Beseda je v komentarjih nanesla tudi na vprašanje solin. Zadković je ob tem predstavil svojo 'inovativno' idejo, da bi lahko sol iz solin uporabili tudi za posipavanje cest.

Da bi župan moral biti prisoten na sejah občinskega sveta, je na torkovi seji opozorila občinska svetnica (SD) Meira Hot. Namesto tega se je, kot kaže, o tematiki ribiškega pristanišča v Seči Zadković odločil napisati Facebook objavo. Kot navaja uvodoma, se "s tem nesrečnim projektom" ukvarja od začetka svojega mandata.

Uvodnega projekta niso uspeli izpeljati, ker ga občinski svet ni potrdil, nato pa se je "oglasila Civilna iniciativa (CI) Seča, ki je sicer projekt načeloma podpirala, a ne takega kot ga je predvideval projektant". "Člani CI Seča so želeli z aktivno udeležbo in z nasveti projekt spremeniti oziroma dodelati, da ne rečem ustaviti, ker bi mi lahko očitali, da zavajam," dodaja Zadković.

Kot pojasnjuje nadalje, so s CI Seča dosegli nek dogovor, "a smo skušali biti racionalni in si nismo projekta želeli preveč 'nabildati', saj nismo hoteli trošiti preveč proračunskih sredstev. Moram povedati, da je precej članov CI tudi že na tem sestanku izkazalo zahtevo, da se projekt ustavi, češ, da delamo pristanišče za jahte tajkunov."

Zadković izpostavlja, da mu zaradi visokega zneska investicije – 4,2 milijona evrov – "vest utripa rdeče" in "sirena tuli, da je ne morem preslišati, saj bi vse, kar bi preseglo 2 milijona evrov sredstev, moral pokriti občinski proračun".

Projekt bi bilo po njegovih besedah sicer "vredno podpreti in skušati realizirati", a sprašuje se, "ali bi od tu naprej zadevo peljal zaradi lastnega 'ego tripa' ali zaradi resnične potrebe po tako dragi sanaciji tega, sicer zelo degradiranega, da ne rečem zanemarjenega dela našega prostora?".

Odgovarja, da ne. "Smatram, da ni vredno iz denarja davkoplačevalcev, torej iz proračuna občine Piran vzeti še dodatnih 2,2 milijona evrov sredstev za izgradnjo ribiškega pristanišča, saj so v naši občini precej bolj pomembne stvari, ki bi jih bilo potrebno nujno rešiti," je zapisal in dodal, da mu intuicija pravi: "Ne delaj tega!" Kot zaključuje: "Poskusili bomo počrpati še dodatna evropska sredstva. Če nam uspe, gremo dalje, če ne, pa ne. Tudi o tem bo še odločal občinski svet."

Se pa je pestra debata razvila v komentarjih.

Eden izmed sodelujočih v pogovoru je župana vprašal, zakaj v Strunjanu ne pobirajo več soli. Enaka zgodba naj bi se odvijala tudi v Sečovljah. Kot je sam odgovoril na svoje vprašanje: "Zaradi nečiste vode, ker se izlivata nafta in bencin, so blokirali pridelavo soli, ko so obnovili kanal v Strunjanu. Isto je tukaj. Ta kanal je glavni dovod vode za bazene, ki proizvajajo sol. Po haccapu to ne gre, morali bi predelati pol solin, da bi voda prihajala direktno iz morja. To pa zahteva marsikaj."

Zadkovićeva 'rešitev': Sol iz solin bi uporabil za posipanje cest

Zadković je omenjenemu komentatorju odgovoril, da so vsi papirji, tudi preverba vpliva na okolje z ARSA, urejeni, prav tako gradbeno dovoljenje: "Moramo imeti vsa ta dovoljenja. Ne gre drugače. In ravno zato, ker smo se toliko namučili za pridobitev vseh teh 'papirjev', mi je žal. Ogromno dela vrženega stran. Srce me boli. Zdaj, ko imamo vse, zdaj je zadeva predraga, vsaj za moje pojme. Zato si želim več sredstev iz evropskih fondov za zaščito kulturne dediščine. In bomo zagotovo dobili, ker delamo na tem."

Med drugim pa je Zadković dejal, da je "produkcija soli kot za časa Serenissime že 'passe'". Pojasnil je, da je produkcije soli vse manj: "Vidiš, da so začeli s produkti in sicer kombinacijo slanih čokoladnih izdelkov. Skušajo biti podjetni, inovativni, ker ne morejo več računati na prihodek, ki bi jim omogočil preživetje. Da ne govorimo o vse pogostejših spremembah podnebnih razmer, saj so vse pogosteje nalivi sredi poletja in sam veš, kaj pomeni za pridelavo soli tak dež."

Ponudil je 'rešitev': "Lahko ohranjamo Soline samo kot kulturno ali tudi tehnično dediščino, pa morda za posipavanje cest. To je vse."

Na Zadkovićevo izjavo so se odzvali mnogi, saj so mnenja, da je sol iz solin preveč kvalitetna in preveč vredna za posipanje cest

Sečoveljske in Strunjanske soline so namreč v tem delu Jadrana še edine, v katerih se prideluje sol in ohranja tradicionalni postopek pridelave. Piranska sol se prideluje po izročilu, starem več kot 700 let. Prav ta sol velja za eno izmed bolj kvalitetnih in prepoznavnih v našem prostoru, pa tudi širše.

Podjetju SOLINE Pridelava soli d.o.o. smo poslali novinarska vprašanja in jih prosili za komentar na navedbe Zadkovića. Njihove odgovore bomo objavili takoj, ko jih prejmemo. 

Deli novico:

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija
Imperio  |  27 .09. 2021 ob  20: 28
Piranska občina nima sreče z župani in oblastniki.
Če bi ti vladali en mandat pred dvesto leti. Danes tam ne bi bilo solin.

Danes v Istri vladajo Okupatorji. Kar znajo je samo uničevati.
Zhe |  24 .09. 2021 ob  14: 07
Kar se tiče soli -- naša piranska sol ima predvsem dobro zgodbo in dober okus, zato bi se jo dalo aktivno tržiti verjetno boljše, kot se jo. Stranski produkti, kot je čokolada s soljo, so le logični dodatek oz. del te zgodbe o piranski soli, ki bi se jo pa v dobi influencerjev in globalnega trga/oglaševanja peljalo še dlje.

Z dobrim upravljanjem in trženjem pravim ciljnim skupinam bi lahko sol pozicionirali kot 'premium product' ... premium soli lahko na luxury trgu dosežejo tudi po več-100€ na kilogram (če ne verjamete, Googlajte npr. 'most expensive salts in the world' za občutek).

Od kakovostnih produktov z visoko dodano vrednostjo ima lahko lokalni narod dosti več kot pa od še enega hotela, apartmajskega naselja, golf igrišča, ali česa podobno generičnega ...

Sicer pa sam verjamem, da ima vse omenjeno lahko dober multiplikativni učinek. Si mislite, da bi piranska sol bila na eni strani med dražjimi za jo kupit na svetu, a hkrati bi jo uporabljali vsi lokalni gostinci - po dostopni ceni ... kakšen bi bil to učinek za lokalni turizem? Kulinarični ljubitelji bi samo zaradi soli prišli sem in takšen tip gosta imajo sigurno višjo dodano vrednost, kot gost na turistične bone. Večja kot je dodana vrednost na gosta, bolje se lahko plača zaposlene in manj jih potrebujemo, za uspešno delovanje turizma (kvaliteta nad kvantiteto).

Skratka, sam menim, da je sol odlična zgodba, z dobrim gospodarskim potencialom in z minimalnim negativnim vplivom na okolje.
Rompibale |  24 .09. 2021 ob  09: 27
Meni se zdi da bojo en dan naše lepe Soline zasuli in naredili plažo za Lubjanote!!
jast |  23 .09. 2021 ob  19: 50
piranska sol ni dobra za posipavanje cest, ker ima prevelik procent mikroplastike, zato na cesti preveč drsi
Piero Panin |  23 .09. 2021 ob  17: 55
14
Pred 700 leti si lahko pil vodo iz dragonje
manemebasat |  23 .09. 2021 ob  17: 00
-24
Ajde, kulturna in tehnicna dediscina, ampak kar je prevec, je prevec! Imamo tako majhno obalo in soline v Seci zavzemajo ogromen prostor. Ta prostor bi se dal se marsikako bolje izkoristiti, kot pa, da se trije grejo neke solinarje kot pred sto leti. Isto velja za Strunjan. Cisto dovolj bi bil en majhen koscek, kot muzej, ostalo pa spremenit, da ima narod kaj od tega!