Kot v danes objavljenem revizijskem poročilu ugotavlja Računsko sodišče RS, Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) pri odplačnem prevzemu tveganih postavk z bank ni sprejela ustreznih internih aktov, ni ravnala pregledno, pri odločanju pa ni imela popolnih informacij in z bankami ni sklenila vseh potrebnih pravnih aktov.

Od bank je prevzela za 130,4 milijona evrov manj tveganih postavk. O tem, da dela tveganih postavk ni prevzela v celoti, ni obvestila pristojnih. DUTB z bankami ni v zadostni meri opredelila stroškov financiranja in upravljanja prevzetih tveganih postavk ter je nase prevzela stroške za upravljanje prevzetega premoženja v vrednosti 1,1 milijona evrov, ki bi jih morale nositi banke.

Lars Nyberg

Premoženje plenili kot na Divjem Zahodu

DUTB je naročila izvedbo skrbnih pravnih pregledov prevzetega premoženja, čeprav je bila seznanjena glede njihove nekakovostne izvedbe in neustreznosti predpisov, in tako negospodarno porabila 327.400 evrov, so navedli vrhovni revizorji. Za postopke upravljanja prevzetega premoženja ni sprejela vseh potrebnih internih aktov, zato je odločanje potekalo nesistematično, odločitve odborov niso bile vedno sprejete učinkovito, pregledno in sledljivo ter na ustreznih podlagah, odbori niso sprejeli potrebnih odločitev ali so jih sprejemali na neustrezni ravni.

Upravni odbor ni v vseh primerih zagotovil preglednosti in sledljivosti svojega delovanja, DUTB ni vzpostavila notranjih kontrol pri prodaji premoženja in ni vzpostavila postopkov, ki bi preprečevali, da bi lahko kreditorji, katerih terjatve so bile prenesene na DUTB, odkupili nazaj terjatve z diskontom. Za večje posle ni pridobila mnenja o skladnosti s predpisi.

Nepreglednosti so se kar vrstile

Prodajo paketa terjatev do štirih družb (ACH, Elan, Polzela in Adria Airways) je DUTB vodila nepregledno. DUTB ni zagotovila najvišje možne konkurence med ponudniki in jih ni enakopravno obravnavala, z načinom vodenja postopka prodaje je vplivala na doseženo prodajno ceno ter ni zagotovila, da kupec terjatev ne bi mogel prodati naprej tretjim osebam ali da bi jih dolžniki odkupili nazaj, je navedlo sodišče.

Odločitev o prodaji delnic gospodarske družbe ni bila pravočasno sprejeta na ustreznem odboru, DUTB pa je brez preveritve utemeljenosti gospodarski družbi povrnila stroške predhodnih postopkov. Nepremičnine je od gospodarske družbe prevzela brez ustreznih podlag in jih je dala v najem brez javne objave in zbiranja konkurenčnih ponudb. V izogib zakonskim omejitvam je za izvedbo projekta v zvezi s hotelirsko dejavnostjo ustanovila dve hčerinski družbi prek odvetniške družbe, vendar se z njo ni ustrezno dogovorila glede vsebine storitev.

Imre Balogh, eden od izvršnih direktorjev

Prijateljske zaposlitve mimo razpisov

DUTB ni ustrezno uredila izračuna kazalnikov poslovanja. Upravni odbor do decembra 2014 ni spremljal uspešnosti doseganja cilja, da naj bi DUTB vsako leto odprodala vsaj 10 odstotkov ocenjene vrednosti premoženja. DUTB je v letu 2014 brez razpisa imenovala glavnega izvršnega direktorja in vršilca dolžnosti glavnega izvršnega direktorja in ni ravnala pregledno pri imenovanju štirih izvršnih direktorjev in pri razrešitvi enega izvršnega direktorja. Prejemke izvršnih direktorjev je določila nesorazmerno in brez vnaprej določenih kriterijev. Brez podlage v politiki prejemkov ali sklenjeni pogodbi je izplačala izvršnim direktorjem za 499.000 evrov in neizvršnim direktorjem za 16.000 evrov sredstev.

DUTB je s člani upravnega odbora sklenila sporazume in na tej podlagi namesto njih plačala globe in sodne takse. Upravni odbor ni odobril aneksov k pogodbam o zaposlitvi z izvršnimi direktorji. Prvi interni akt za ureditev postopkov zaposlovanja je DUTB sprejela septembra 2014, čeprav je do takrat zaposlila že 69 delavcev. V letu 2014 je zaposlila več delavcev brez objave prostih delovnih mest in sklenila pogodbe z nekaterimi delavci, ki niso izpolnjevali pogojev. V več primerih je nesorazmerno in neenotno določala plačo in v internih aktih ni uredila postopkov in notranjih kontrol. Na neustreznih podlagah je izplačala različne dodatke k plačam zaposlenim v skupnem znesku 130.000 evrov. V skupnem znesku milijon evrov je naročila storitve brez ustreznih postopkov javnega naročanja.

Finančni direktor imel proste roke

DUTB je z izvajalci storitev sklenila pogodbe po začetku izvajanja del in plačala račune brez popolnih specifikacij in kljub nekakovostnim storitvam. DUTB ni vodila popolnih evidenc sklenjenih pogodb in v več primerih ni zagotovila nadzora nad izvajanjem pogodb. DUTB ni spremljala stroškov upravljanja premoženja posameznega dolžnika in tudi ne stroškovne učinkovitosti posameznega posla.

DUTB ni imela veljavne naložbene politike, ni uredila upravljanja sredstev likvidnostnega sklada in ni določila smernic upravljanja likvidnosti. Upravni odbor v prvi polovici leta 2014 ni spremljal likvidnosti in v letu 2015 ni podal soglasja k naložbam iz prostih denarnih sredstev v skupni vrednosti 30 milijonov evrov. DUTB prav tako ni omejila odgovornosti finančnega direktorja pri odločanju o naložbah prostih denarnih sredstev.