Agencija za varnost prometa se je odločila za akcijo proti utrujenosti in zaspanosti za volanom. Smo namreč v poletnih mesecih, ko je zaradi gostote prometa in utrujenosti po večmesečnem delu tveganje za nesrečo, ki je posledica zaspanosti, večja, je pojasnil Andrej Justinek z agencije.

Opozoril je, da se ljudje proti zaspanosti praktično ne moremo boriti, saj ji v končni fazi vsi podležemo. Tveganje za nesrečo pa je še za 4,5-krat večje, če denimo spimo manj kot pet ur na noč. Če te podatke apliciramo na zgodnjo jutranjo vožnjo in na vožnjo v popoldanski vročini, se to tveganje še poveča.

Vožnja ponoči, zlasti med drugo in šesto uro zjutraj, je še posebej nevarna, zato Justinek svetuje, da se nočni vožnji izogibamo, če ni posebne nuje. Prav tako pa smo zaspani med 12. in 14. uro, zlasti po kosilu, četudi je polna sončna svetloba.

Če nameravamo voziti, je torej pred tem vedno treba dovolj spati, treba je načrtovati tudi postanke, denimo na vsaki dve uri. Če voznik začuti zaspanost, naj se ustavi in si odpočije takoj in naj ne predvideva, da bo morebiti zdržal še do naslednjega avtocestnega počivališča. Ne dotakne naj se alkohola ali jemlje zdravil, ob sebi pa naj ima sogovornika, je poudaril Justinek.

Simptomi zaspanosti so zehanje, pekoče oči, mežikanje, dvojni vid in kinkanje. Takrat voznik na cesti izgubi pozornost in ne reagira, kot bi moral. Izgublja smer vožnje in pozablja, kakšno pot je prevozil v zadnjih kilometrih. Zgodi se tudi, da zaide na nasprotni pas ali pa v robnik, je povedal Justinek. Na nekaterih cestah je sicer zvočni trak, ki pa je po njegovih besedah lahko tudi nevarna potuha.

Po njegovih besedah so v tem pogledu zaradi življenjskega sloga med najbolj tveganimi kategorijami mladi vozniki, vozniki, ki delajo v izmenah, zdravniki, starši bolnih otrok, vozniki s kumulativnim spalnim primanjkljajem pa tudi vozniki s klinično ugotovljenimi motnjami spanja.

Obstajajo pa tudi skupne značilnosti nesreč, ki nastanejo zaradi zaspanosti. Takšne nesreče se ponavadi zgodijo v pozni noči ali zgodnjem jutru. Voznik je v vozilu sam, na cesti pa navadno ni sledi poskusa preprečitve nesreče oz. zaviranja.

Tudi Lea Dolenc Grošelj z Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana je poudarila, da so motnje spanja za udeležence v prometu zelo nevarne. Problem vidi zlasti v tem, da ljudje dostikrat ne priznajo, da so zaspani.

Posebej je opozorila na to, da je že več kot desetina poklicnih voznikov imela nesreče zaradi zaspanosti. Med tvegane skupine pa je poleg ljudi z motnjami spanja uvrstila tudi tiste s prekomerno telesno težo.

Ivo Ozebek iz zavoda Vozim pa je na novinarski konferenci predstavil svojo izkušnjo. Kljub temu, da se ni dotaknil alkohola, ga je dolgotrajna, več kot 600-kilometrska vožnja, tako utrudila, da je zaspal za volanom in doživel hudo nesrečo. Zaradi nje danes ne more hoditi, kljub temu pa ohranja pozitiven odnos do življenja. Svojo izkušnjo deli z mnogimi mladimi in jih opozarja na nevarnosti vožnje v utrujenem ali zaspanem stanju.