Marko Kravos se je rodil v Montecalvu Irpinu na jugu Italije, ko so bili starši, po obsodbi na drugem tržaškem procesu v času fašizma, tam v prisilnem bivanju. Šolal se je v Trstu, kjer je maturiral na slovenski klasični gimnaziji, študij je nadaljeval na slavistiki v Ljubljani in diplomiral leta 1969.

Od leta 1970 do 1993 je bil glavni urednik Založništva tržaškega tiska. Pod njegovim urednikovanjem je izšlo več kot 1000 knjižnih naslovov. Zatem je dve leti predaval in vodil stolico za slovenski jezik in književnost na Humanistični fakulteti Univerze v Trstu. Od tedaj je svobodni pisatelj, pesnik, prozni pisec za otroke, esejist in prevajalec.

Leta 2016 je prejel zlatnik poezije. V utemeljitvi so zapisali, da si je posebno mesto v slovenski poeziji utrdil s svojo poetiko med modernizmom in novimi smermi, a v izrazito pogovorni, razumljivi in humorni formi. Njegov opus je eden osrednjih v slovenski poeziji, je pisalo v utemeljitvi.

Kravosov pesniški opus opazno določa rodno okolje, kot posebnost njegove poezije pa so v utemeljitvi izpostavili humornost, satiričnost in pikrost ter pesnikovo sproščenost v jeziku in metafori.

Enega izmed prvih vrhuncev svojega ustvarjanja je Kravos doživel s pesniško zbirko Tretje oko (1979). Kritika jo je uvrstila med pomembne dosežke literarnih izdaj tistega časa, njegov pesniški polet pa kot izviren, simpatičen, blagodejen, kot svež korak na slovenski pesniški oder.

Po zbirki Tretje oko je izšla še vrsta zbirk, med njimi Ko so nageljni dišali, Krompir na srcu, Potrkaj na žaro. Ob njegovi 70-letnici so pri Mladinski knjigi izdali izbor 100 pesmi z naslovom V Kamen, v vodo.

Bil je tudi predsednik Zveze slovenskih kulturnih društev v Italiji in Slavističnega društva v Trstu, pet let je predsedoval Slovenskemu klubu v Trstu, dva mandata je bil tajnik Društva slovenskih pisateljev in v letih od 1996 do 2000 predsednik Slovenskega centra Pen v Ljubljani.

Bil je tudi predsednik društva bralna značka, v Trstu pa je predsedoval Skupini 85, krožku ustvarjalnih razumnikov, ki si želijo sodelovanja in prepoznavanja med Slovenci in Italijani. Kravosova dela so prevedena v okoli 20 jezikov, njegove pesmi pa so objavljene v številnih antologijah in zbornikih poezije doma in po svetu, tudi v kitajščini, gruzijščini in esperantu.

Prejel je vrsto slovenskih nagrad, poleg omenjenih med drugim tudi nagrado Prešernovega sklada, večkrat je bil nagrajen tudi v Italiji.