Blaž Košorok

Minister Vrtovec je 22. februarja na Twitterju zapisal, da je "za energetsko neodvisnost in odpornost za Slovenijo ključna diverzifikacija dobave plina", ter da mora biti "gradnja plinskega LNG terminala prioriteta".

Svoje mišljenje je še dodatno potrdil v torkovih Odmevih na nacionalni televiziji: "Če želimo biti energetsko neodvisni od Rusije, in to moramo biti, se moramo osredotočiti na LNG terminale. Tudi Slovenija gre to pot naprej."

Za energetsko neodvisnost in odpornost je za Slovenijo ključna diverzifikacija dobave plina. Gradnja plinskega LNG terminala mora biti prioriteta.

— Jernej Vrtovec (@JernejVrtovec) February 22, 2022

Za mnenje, ali plinski terminal sodi na 42 kilometrov naše obale, ob tem, da se na istem območju razvija trajnostni turizem, smo povprašali tudi naše bralce, ki so v kar 81-odstotnem deležu odgovorili, da plinski terminal na Obalo ne sodi ravno zaradi trajnostnega turizma. 13 odstotkov jih postavitev plinskega terminala ob našem morju zavrača, češ da ta ni nujno potreben. Le šest odstotkov sodelujočih v anketi je bilo za izgradnjo plinskega terminala v Slovenski Istri.

Poleg lokalne skupnosti si plinskega terminala na slovenski obali ne želi niti lokalna politika. "Mi smo že pred približno desetletjem dali jasno stališče, ne samo lokalna skupnost, ampak tudi širše območje, da plinskega terminala v Kopru ne bo," je odločen koprski župan Aleš Bržan.

A državni sekretar na resornem ministrstvu zdaj miri in razlaga, kaj je hotel minister Vrtovec sporočiti s "spornim" tvitom. "Razmere so, kakršne so, se ne bodo spremenile čez noč. Za pričakovati je, da bo to spremenilo naš vsakdan. Te izjave so bile dane v tej luči, da je treba razmišljati o neki diverzifikaciji," je dejal Košorok.

Kot je še pojasnil, je zemeljski plin mišljen kot prehodni energent, Slovenija pa da si prizadeva po obnovljivih virih energije, po sončni energiji, po vetrni energiji: "Zemeljski plin je suplementarni energent v tem prehodnem času." Ob tem je poudaril, da so vsakršni zaključki preuranjeni.