VARNE PORJAVELOSTI KOŽE NI: Večja zaščita v temnih oblačilih iz debelejših tkanin, pa klobuk in sončna očala

Slovenija

Sončnemu ultravijoličnemu (UV) sevanju smo izpostavljeni ne le na obali in ob bazenu, temveč tudi pri vsakodnevnih opravilih: pri kolesarjenju, rekreaciji, druženju, vrtnarjenju ali hoji v šolo oziroma službo. Posledice se kažejo v staranju kože in pojavnosti različnih vrst kožnega raka. Naravni pristop k zaščiti pred soncem je najboljša zaščita.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so zapisali, da se kar 80 odstotkov izpostavljanja soncu zgodi med kratkotrajnimi izpostavljanji, ki niso sončenje. Prejeto UV-sevanje pa se tekom življenja sešteva.

NIJZ svetuje naravni pristop k zaščiti

Pred soncem se je zato nujno zaščititi tudi ob vsakodnevnih opravilih. Pri tem je ključen naravni pristop, sončne kreme ga naj le dopolnjujejo. NIJZ prebivalcem svetuje, naj omejijo izpostavljanje UV-sevanju med 10. in 17. uro. Oziroma, kot so zapisali, naj prebivalci poiščejo senco, "ko senca telesa postane krajša od dolžine telesa".

Priporočajo tudi uporabo zaščitne obleke in sončnih očal. Dobra zaščitna obleka lahko namreč zniža UV-sevanje na površini kože za 95 odstotkov. Ohlapna oblačila iz lahkih materialov lahko delujejo na koži hladneje, kot če je koža izpostavljena soncu.

Na nekaterem tekstilu oznaka UFP kaže, kakšno zaščito pred soncem nudi. Kot primer NIJZ navaja, da enourna izpostavljenost otroka sončnim žarkom, ko nosi oblačilo ali pokrivalo, izdelano iz tekstila z UPF 20, daje podoben učinek kot triminutna izpostavljenost otroka sončnim žarkom, ko je brez zaščite.

Večjo zaščito nudijo temnejša ali barvna oblačila in težje tkanine. Pomembno vlogo pa igra tudi suhost oblačil. Večinoma mokra oblačila ščitijo manj kot suha. Poleg izbire primernih oblačil pa na inštitutu svetujejo tudi nošenje klobuka in sončnih očal.

Odsvetujejo pa uporabo solarijev. UV-sevanje v solariju ima namreč enake učinke kot sonce.

Običajno ljudje nanesejo premalo sončne kreme, da bi nudila ustrezno zaščito

Sončne kreme in drugi pripravki z zaščitnim delovanjem pred UV-žarki so namenjeni dodatni zaščiti v pogojih, ko naravna zaščita ni zanesljiva, in na predelih telesa, ki so stalno izpostavljeni soncu.

Običajno prebivalci nanesejo manj sončne kreme, kot je priporočljivo, zato je tudi zaščita manjša. Na vsako okončino naj bi za ustrezno zaščito pred UV-sevanjem nanesli za eno čajno žličko zaščitnega sredstva. Nanos pa je treba ponoviti vsake dve uri, po kopanju oziroma brisanju ali močnem potenju. Ob tem so na NIJZ opozorili, da je treba pred sončnimi žarki zaščititi tudi ustnice in uhlje.

Bolnikom z nekaterimi boleznimi kože so namenjene posebne oblike zaščitnih sredstev. Bolniki s seboroično kožo, ki se nagibajo k aknam, in osebe, ki imajo alergijo na sonce, naj uporabljajo pripravke v hidrogelih, ki ne vsebujejo maščob in emulgatorjev, je zapisal NIJZ.

Ustrezna zaščita otrok lahko bistveno zmanjša verjetnost za raka

Izjemno pomembna pa je tudi primerna zaščita otrok in mladostnikov. Redna in pravilna uporaba zaščitnih sredstev s zaščitnim faktorjem 15 ali več v prvih 18 letih življenja bi lahko znižala pojavljanje nemelanomskih vrst kožnega raka za 78 odstotkov. Ob tem pa ima tudi številne druge koristne učinke, kot so manjše tveganje za nastanek sončnih opeklin, upočasnitev fotostaranja in znižanje tveganja za melanom, kažejo matematični izračuni, ki jih navaja NIJZ. Ocenili so tudi, da v otroštvu dosežemo kar 80 odstotkov celotne življenjske izpostavljenosti soncu.

Zato na inštitutu svetujejo zgodnji začetek preventivnih dejavnosti. Sedanja priporočila odsvetujejo uporabo kemičnih zaščitnih preparatov za sončenje pri otrocih, mlajših od šest mesecev. Dokler se otrok ne giblje samostojno, ga je bolje zaščititi z obleko in senco, so zapisali. Bojazen, da bo prišlo do pomanjkanja vitamina D, je odveč, če otrok v prvem letu življenja prejema pri nas običajno nadomestilo vitamina D v obliki kapljic.

Sicer so še dodali, da ljudje s svetlejšo poltjo vzdržujejo ustrezno raven vitamina D v telesu, če so soncu izpostavljeni od 5 do 15 minut dvakrat ali trikrat tedensko. Dovolj je že izpostavitev obraza, dlani in rok. Vitamin D pa je mogoče dobiti tudi z nekaterimi živili, kot so mastne ribe, ribje olje, jajca ali mlečni izdelki.

Varnega sončenja ni

Varne porjavelosti ni, so poudarili na inštitutu. Vsaka, z izpostavljanjem soncu ali umetnim virom UV-žarkov povzročena porjavelost kože, je izraz poškodbe.

Že dolgo so znane zgodnje posledice prekomernega izpostavljanja soncu, vedno več pa je znanega tudi o poznih posledicah. Izpostavljanje soncu je glavni dejavnik tveganja za razvoj malignega melanoma in epitelijskega kožnega raka ter nekaterih njegovih predstopenj, pospešenega staranja in nekaterih sprememb v delovanju imunskega sistema.

Izpostavljanje soncu v otroštvu je povezano tudi z višjim številom melanocitnih pigmentnih znamenj na koži, ki so dejavnik tveganja za kasnejši razvoj melanoma. Podobno predstavljajo dejavnik tveganja za melanom tudi sončne opekline v otroštvu, so zapisali na inštitutu.

Letno za nemelanonskim kožnim rakom zboli več kot 2650 oseb, 30 obolelih za kožnim rakom umre. Poleg tega vsako leto odkrijejo prek 550 novoodkritih primerov malignih melanomov kože in 120 smrtnih primerov zaradi te oblike raka.

Deli novico:

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija