Občina Trst je sklep o uvedbi praznika osvoboditve sprejela 22. maja. Občina Gorica pa je s sklepom, sprejetim v torek, datum 12. junij uvrstila med datume, pomembne za mesto. Številni so sicer izrazili kritike že, ko je tržaški podžupan Paolo Polidori predstavil idejo za novi praznik.
Zaradi ukrepov za zajezitev okužbe s koronavirusom so slovesnosti potekale ob omejeni udeležbi in z omejenim programom.
Na Velikem trgu dvignili italijansko in tržaško zastavo
V Trstu so dopoldne na Velikem trgu slovesno dvignili italijansko državno in tržaško zastavo, pozneje pa položili venec k obeležju, ki so ga postavili v spominskem parku na Griču sv. Justa. Tržaški podžupan Polidori, glavni pobudnik uvedbe novega dneva spomina, je ob tem med drugim poudaril, da je 12. junij 1945 pomemben mejnik, saj je končal trpljenje mesta. Po Polidorijevih besedah Tito ni hotel samo vpeljati komunizma, ampak tudi priključiti Trst k Jugoslaviji, poroča Primorski dnevnik.
+++ 12 GIUGNO, GIORNATA DELLA LIBERAZIONE DELLA CITTÀ DI TRIESTE +++ Ore 10.00: solenne alzabandiera in piazza dell’Unità d’Italia.
Objavil/a Unione degli Istriani dne Petek, 12. junij 2020
Spregovoril je tudi predsednik Unije Istranov Massimiliano Lacota, ki si je zaželel, da bi vsako leto na nedeljo po 8. maju počastili spomin na vse žrtve povojnih pobojev, ne glede na njihovo pripadnost, podobno kot sta to nedavno v Kočevskem Rogu storila slovenski predsednik Borut Pahor in premier Janez Janša.
Popoldne bo na Velikem trgu v Trstu tudi slovesen spust zastave. V Gorici pa so novi praznik obeležili v spominskem parku ob obeležju Goričanom,deportiranim ob koncu druge svetovne vojne.
Odločitev obeh občinskih uprav je drugače naletela na številne kritike, zlasti v levosredinskih strankah, organizacijah slovenske narodne skupnosti v Italiji in združenjih bivših partizanskih borcev. Družbenopolitično društvo Edinost je za popoldne na tržaškem Borznem trgu napovedalo shod v počastitev drugega 12. junija; gre za 12. junij 1927, ko so se krajevni sekretarji fašistične stranke sestali in se odločili za ukinitev vseh slovenskih in hrvaških društev na Primorskem in v Istri.
Medtem pa so pristaši skrajno desničarskega gibanja CasaPound ponoči na pročelje Kulturnega doma France Prešeren v kraju Boljunec pri Trstu nalepili transparent z napisom "12. 6. - Ne miru ne odpuščanja za Titove teroriste in zločince".
Ta stavba sicer ni bila prvič tarča tovrstnih incidentov. Prvič so neznanci podobne transparente nanjo nalepili ob obletnici usmrtitve žrtev drugega tržaškega procesa, drugič pa ob 10. februarju, italijanskem dnevu spomina na žrtve fojb in eksodus.
Iz ene od krovnih organizacij Slovencev v Italiji, Sveta slovenskih organizacij (SSO) so sporočili, da so zaskrbljeni zaradi akcije v Boljuncu. Pozvali so, naj se za dobro Tržaške in celotne dežele Furlanije-Julijske krajine pozornost in prizadevanja usmeri v projekte, ki imajo kot cilj izgradnjo skupne in strpne prihodnosti v dobrobit mlajšim generacijam.
Pri SSO so še spomnili, da bomo v prihodnjih tednih doživeli pomembne dogodke, ki se bodo s svetlimi črkami zapisali v našo stvarnost. "Slovenci in Italijani smo v tem prostoru poklicani, da skupno sobivamo in sodelujemo. K temu sta prav tako poklicani Slovenija in Italija, za kateri predstavlja visoka raven zaščite jezikovnih manjšin glavno osnovo za uspešno in perspektivno sodelovanje v sklopu skupnega evropskega prostora," so zapisali.
