V Sloveniji si življenje vzame 450 ljudi letno

Slovenija

Po letu 2000 je število samomorov v Sloveniji upadlo z okoli 600 na okoli 450 letno. K temu je prispevalo več dejavnikov, pomembno vlogo pa so odigrali razvoj javnih zdravstvenih programov, osveščanje javnosti in podpora ljudem v stiski, ocenjuje Vita Poštuvan iz Slovenskega centra za raziskovanje samomora.

Piran danes in v sredo gosti že tradicionalno mednarodno konferenco "Triple i" o samomorilnem vedenju pri nas in v svetu v organizaciji Slovenskega centra za raziskovanje samomora Inštituta Andrej Marušič Univerze na Primorskem. Kot je na novinarski konferenci ob začetku konference priznala namestnica vodje centra Poštuvanova, je bilo od odprtja centra narejenega veliko, vendar gre šele za prve korake. Pomembno se je namreč zavedati, da gre pri preprečevanju samomora za dolgotrajni proces.

K upadu števila samomorov pri nas je po njenem mnenju prispevalo več dejavnikov. Po eni strani "smo verjetno na nek način bili del nekega trenda zahodne Evrope", kjer je število samomorov v zadnjem času prav tako upadlo. Po drugi strani se verjetno pozna, da so v teh državah, vključno s Slovenijo, razvijali sodobne javne zdravstvene programe.

Med pomembne dejavnike je Poštuvanova navedla tudi politične ukrepe, kot sta bila sprejetje zakona o duševnem zdravju in omejevanje dostopa do alkohola, ter podporo medijev, da se je o tej težavi sploh začelo govoriti. "Hkrati pa je bilo na voljo tudi dovolj podpore za tiste ljudi, ki so se potem dejansko znašli v stiski," je navedla, ter naštela še aktivnosti centra na šolah in v stiku z ranljivo populacijo kot tudi dejstvo, da zdravniki bolje prepoznavajo depresijo pri bolnikih.

Tudi Rory O' Connor z Univerze v Glasgowu je izpostavil vlogo javnih programov pomoči. Na Škotskem, kjer so dosegli upad števila samomorov za skoraj petino, pa so poleg urjenja zdravstvenih delavcev na področju preprečevanja samomora angažirali še učitelje, voznike taksijev, hotelske receptorje in nasploh vse, ki prihajajo v stik z ranljivimi posamezniki. Po drugi strani so se tudi temeljito spopadli s perečim problemom alkoholizma.

Nekoliko manj je o neposrednih zaslugah teh dejavnikov prepričan vodja centra za raziskovanje samomora Diego de Leo, po mnenju katerega so večjo vlogo odigrali zunanji faktorji. Kot je namreč navedel, je v zadnjem obdobju stopnja samomorov upadla v več evropskih državah, ki nimajo posebnega pristopa k reševanju tega problema. V Avstraliji, ki je vložila morda celo relativno največ denarja za preprečevanja samomorov, pa ni bilo nekih vidnih uspehov.

Deli novico:

Solinar |  13 .05. 2014 ob  22: 35

Samomorilec začne šele zares trpet tedaj ko zaskrbljeno ugotovi, da je morilec še vedno še kako prisoten. Šele takrat se zanj začnejo ta prave muke. Najmanj slabo kar nato sledi je, da se nanj prilepijo zli duhovi. Samomorilci si tako še poslabšajo stanje v katerm so bili še predno so dali roko nadse.

Samomorilcem, ki so storili samomor lahko pomagamo tudi tako, da recimo ko kdaj naletimo na še žive ribe v ribarnicah jih kupimo in spustimo še žive nazaj v morje, ter pozitivne zasluge tega dejanja z vsem srcem, iskrenostjo in sočutjem, ki ga premoremo posvetimo pokojniku. Darove bo sprejel kot blagoslov kjer koli, da se bo takrat nahajal v svoji nesreči.

samomorilec |  13 .05. 2014 ob  20: 50
Mislim, da je dosti pomagalo tudi dostop do interneta, kjer so ljudje lahko dobili razne informacije, spoznali ljudi, itd.., kar nekoc ni bilo mogoce, ter si tako tudi sami pomagali, saj nekoc je bila dostopnost do interneta na dosti nizji ravni.