Od leve proti desni sedijo: Japec Jakopin, Boris Popovič, Dragan Marušič in Gašpar Gašpar Mišič

Ideja je zorela več let, zadnjih šest mesecev pa je se je k stvari konkretno pristopilo. Pri tem je bil najbolj vztrajen znan slovenski podjetnik, ustanovitelj Seawaya in vodja Združenje uporabnikov in podpornikov inštituta tehnologij, Japec Jakopin. Zbral je še deset prodornih podjetnikov, ki veliko delajo na razvoju in uveljavitvi svojih blagovnih znamk.

Center se bo fizično nahajal v Luki Koper, v stavbi, kjer so nekoč bile nastanjene blagovne rezerve. "Domišljam si, da bo ta dogodek klic h gospodarskim spremembam. Govorimo o delovnih mestih. Ne zavedamo pa se, kaj je za to potrebno. Potrebno je znanje, ki pelje v tehnologije, iz tega nastane izdelek in nato delovna mesta. Tudi delovna mesta pa so med seboj zelo različna. Poznamo kakovostna, takšna, ki prinašajo dodano vrednost in kvalitetno življenje, po drugi strani pa poznamo tudi mezdno delo," je dejal Jakopin ob podpisu.

Jakopin je prepričan, da je glavno "orožje", ki ga imamo v Sloveniji, znanje. To pa je velikokrat med seboj nepovezano in ni v službi slovenskih blagovnih znamk. Sedaj se pojavlja še tretja težava, to je beg možganov. "Radi bi ustvarili okolje, kjer se bo znanje z ustvarjalnim talentom zlilo z okoljem. V Sloveniji je najbolj primerno okolje prav Primorska, zato sem osebno prišel sem in našel ljudi, ki imajo posluh za takšno iniciativo. Ustaviti moramo beg možganov, a ne le. Domači najboljši umi morajo ostati doma, privabiti moramo še tuje. V Silicijevi dolini je 100 Slovencev, ki so superzvezde. Te moramo zvabiti nazaj," je še dejal Jakopin.

O tem, zakaj je do inštituta prišlo šele sedaj, po dvanajstih letih županovanje, je Boris Popovič dejal, da so se "nekako poklopile zvezde", predvsem zato, ker so bili deležniki za. Prej ni imel sogovornikov, ki bi takšno zamisel podprli, ne v Luki Koper ne na univerzi.

"Obstaja zamisel, da bi prosto carinsko cono razširili na celo mesto, ne samo na Luko Koper. Te cone so po svetu zelo uspešne. Pri nas pa bi črtali še to, kar imamo. Država ne razume razvoja, tehnologije in dodane vrednosti. Prepričan sem, da bo to institucija, ki bo vplivala na vlado, da bodo razumeli, o čem je govor," je dejal koprski župan in sklenil: "Želimo izstopiti iz slovenskega povprečja."

Podobnega mnenja je bil tudi predsednik uprave Luke Koper Gašpar Gašpar Mišič, ki v pristanišču vidi generator razvoja, v univerzi pa generator znanja. "Danes začenjamo zgodbo zelo pomembna inštitucije. Ta bo združeval vse, kar premoremo sami. Moramo graditi na tradicionalnih vrednotah. To, kar nam je bilo položeno v zibelko in smo dolga leta, stoletja gradili. Smo lačni razvoja in znanja. Dogaja se beg možganov, država investira v znanje, ki se nato izgublja. Temu je treba dati priložnost," je dejal Mišič.

Čeprav so pogodbo podpisali štirje deležniki, je rektor Univerze na Primorskem Dragan Marušič opozoril še na petega, to so tisti, ki bodo k temu projektu pristopili in mu dali zagon. "Pet je prelomno število. Tako v matematiki kot v psihologiji in umetnosti. Pet elementov je tistih, s katerimi se obravnava svet in pet elementov je potrebnih za razlago sveta. Tukaj je neka simbolika."