V društvu opozarjajo, da je Mala gora spet postala prizorišče potvarjanja zgodovine in prizorišče političnega boja, kot si je to trenutna vlada privoščila na tej lokaciji.

"Proslava polna rodoljubno patetičnih besedil (če izvzamemo literarne vložke) je zvenela v potvarjanju zgodovine," so zapisali. Opozorili so na to, da na proslavi ni bilo slišati niti ene besede o posebnem položaju Primorske pod fašistično Italijo, kjer je plamen, bolje rečeno ogenj upora, zagorel že 13. julija 1920 v Trstu, ni bilo slišati besede o Osvobodilni fronti in njenih vrednotah, o partizanskem osvobodilnem boju, v katerem so sodelovali tudi tigrovci.

"Slavnostni govornik ni imel poguma ali dovoljenja in se je zbal povedati na glas, kdo so bili zmagovalci na slovenskem v drugi svetovni vojni," so dodali.

Ob tem so v društvu opozorili, da ne držijo besede povezovalke proslave, da je bil spopad na Mali gori prvi spopad z okupatorjem na slovenskih tleh in da so se trije tigrovci spopadli z 34 italijanskimi vojaki.

Kot navajajo v društvu, je tri tigrovce v Lovšinovi koči na Mali gori 13. maja 1941 presenetila italijanska patrulja, ki so jo sestavljali štirje italijanski karabinjerji in trije lokalni orožniki, šele po nekaj urah je italijanski patrulji prihitela v pomoč večja vojaška italijanska enota. Ti lokalni orožniki niso bili nič drugega kot domači kolaboranti. "Torej lahko upravičeno dogodek na Mali gori štejemo za prvi oboroženi napad domačih kolaborantov na slovenske upornike, tokrat tigrovce," so zapisali.

Zgodovinar Tone Ferenc v knjigi Akcije organizacije TIGR v Avstriji in Italiji spomladi 1940 tudi navaja, da je še pred to kolaborantsko oboroženo akcijo prišlo tudi do izdaje, ko so "kmetje domačini sporočili karabinjerjem v Ribnici navzočnost subverzivnih elementov" na Mali gori. So pa ob tem snovalci proslave po navedbah društva nehote priznali, da so bili domači kolaboranti sestavni del italijanskih okupacijskih enot.

Sklicujejo se tudi na besede zgodovinarja Boža Repeta za Dnevnik, ki je dejal, da na Mali gori ni šlo za načrtovan oborožen spopad, pač pa da so italijanski karabinjerji dobili informacijo, da so te osebe tam, zato so jih hoteli aretirati.

Zgodovinar je dodal, da se dogodek na Mali gori preveč mitologizira, cilj pa je očiten. Osvobodilno fronto bi radi zamenjali z nečim drugim. "Mala gora je najbolj priročna, ker so bili v takratne dogodke vpleteni tigrovci, ki so obče nacionalno sprejemljivi, za razliko od komunistov, ki pri desnici niso sprejemljivi," je pred letom dni dejal Repe.

Zato 13. maj tudi ne more postati državni praznik, kot to poskuša skozi parlamentarno proceduro izpeljati SNS. "Prvi napad domačih izdajalcev na slovenske upornike proti okupatorju nikakor ne more imeti kakovosti in oznake državnega praznika," menijo.

Zato v Društvu TIGR Primorske ostro protestiramo proti novim in novim poskusom potvarjanja polpretekle zgodovine, posebej še proti potvarjanjem zgodovine in lažem ob tigrovskih spomenikih. "Spomeniki niso in ne smejo biti prostor za politične boje. Nikoli," so dodali.

Nasprotno pa je bila proslava po mnenju društva Slovenski TIGR 13. maj na državnem nivoju, "kvalitetna in pluralna, kakršen je vedno bil tudi TIGR" ter dostojna počastitev spomina nanj. V sporočilu za javnost so še dodali, da z veseljem pričakujejo nov državni praznik, ki si ga TIGR zasluži ter društvo TIGR Primorske pozvali, "da se pridruži prizadevanjem, da bo praznovanje TIGRA dostojen izraz njegovega izvorno domoljubnega in ne izključujočega pluralnega značaja".