"Vsak dan poslušamo hvalnice državi za turistične bone, ki nam jih je dala, in za polno zasedene hotele in apartmaje. Pa vendar vse ni tako, kot je videti na prvi pogled," je svojo zgodbo pričel turistični delavec, doma z Obale.

"Res je, da so turistične nastanitve polne do zadnje sobe, vendar pa je kultura turistov na nuli," je oster domačin, ki je izjavo podkrepil s konkretnimi primeri. "Vavčer turisti" pridejo v hotel in se kregajo z zaposlenimi na recepciji, rezervirajo recimo dve sobi za štiri osebe, zraven pa pripeljejo še ostale člane družine, ki sob niso rezervirali. Od zaposlenih zahtevajo dodatne nastanitve, a ker so hoteli in apartmaji polni, jim v tej želji ni moč ugoditi. Gostje zato postanejo nesramni, spustijo se celo tako daleč, da grozijo," svoje izkušnje opisuje zaposlen v turizmu.

Med gosti so tudi taki, ki ne razumejo pravil koriščenja bonov in prenosu le-teh med člani sorodstva. "Ne vedo, da se na določene sorodnike ne da prenesti bonov. In ker imajo zraven še ostale člane družine, želijo bone izkoristiti na tak način, da so sposobni podati tudi lažne podatke," težave, s katerimi se soočajo receptorji predstavlja naš sogovornik. Strukturo gostov je opisal kot zastrašujočo in neolikano.

"Nihče ne pomisli na nas", pravi turistični delavec 

Zaposleni v turizmu, predvsem v turističnih nastanitvah, so razočarani, ker nihče ne pomisli na 'malega delavca'. "Kot prvo, eden dela za dva, ker na trgu primanjkuje delavcev. Napor je prevelik in nečloveški. Nihče se ne vpraša, kako je tistim turističnim delavcem, ki imajo direkten stik z gosti. Zanima jih samo zasedenost, rezervacije, marketing, da bodo podali odlično oceno."

Kot je dodal naš dogovornik, je stvar "zaskrbljujoča in zelo stresna". "Lepo, da se kapacitete turizma tržijo, a za vsako ceno vendarle ne," je še zaključil.