Delež zaposlenih invalidov med vsemi zaposlenimi blizu štirih odstotkov

Na ministrstvu za delo vidijo vzrok za povečevanje trenda zaposlovanja invalidov tudi v spremenjenem zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, po katerem morajo invalidska podjetja, če želijo biti oproščena plačila prispevkov za socialno varnost za vse zaposlene, med skupno vsemi zaposlenimi imeti 50 odstotkov invalidov.

Invalidsko podjetje pridobi status, če je med zaposlenimi 40 odstotkov invalidov. A v tem primeru so prispevkov oproščeni le invalidi. Če pa je med zaposlenimi 50 odstotkov invalidov, so plačila oproščeni vsi.

Po spremembi zakona so se delodajalci torej odločili, da bodo zaposlili še več invalidov, ne pa odpuščali zaposlenih, ki niso invalidi, je za STA dejala generalna direktorica direktorata za invalide na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Dragica Bac. "To pomeni, da ukrepi za zaposlovanje invalidov prinašajo rezultate," poudarja.

Na področju zaposlovanja invalidov sta po besedah Bacove največja ukrepa kvotni sistem zaposlovanja invalidov in ukrep, da so invalidska podjetja in zaposlitveni centri oproščeni plačevanja prispevkov za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje. Gre za sestavni del državne pomoči. Shema državne pomoči je sicer v višini približno 80 milijonov evrov.

Odstotek zaposlenih invalidov med vsemi zaposlenimi se je v letu 2010 po treh letih padanja ustavil pri 3,76-odstotnem deležu. Zatem se je znova začel zviševati in je leta 2013 znašal 3,87 odstotka.

Po podatkih zavoda za zaposlovanje je bilo konec januarja letos 18.425 brezposelnih invalidnih oseb.

Pomemben ukrep tudi zaposlitvena rehabilitacija

Pomemben ukrep je tudi zaposlitvena rehabilitacija. Rehabilitacijski svetovalci na zavodu za zaposlovanje lahko brezposelne pošljejo k izvajalcem zaposlitvene rehabilitacije, ki jih je približno 14. Ti ocenijo njihovo delovno zmožnost, vključeni v programe usposabljanja pri konkretnem delodajalcu pa se prilagodijo in naučijo opravljati zahtevane delovne naloge, tako da se lahko lažje ustrezno zaposlijo.

Za izvajalce zaposlitvene rehabilitacije je letno namenjenih 2,5 milijona evrov. Skozi postopke zaposlitvene rehabilitacije gre letno približno 2000 invalidov, ki se potem zaposlijo bodisi na običajnem trgu dela, v invalidskem podjetju ali v zaposlitvenem centru.

Letos še do dveh ali treh zaposlitvenih centrov

Zaposlitveni centri zaposlujejo invalide na zaščitenih delovnih mestih, saj je njihova delovna sposobnost ohranjena le v 30 do 70 odstotkih in so v običajnih okoljih težko zaposljivi, pravi Bacova. Potrebujejo tudi strokovno vodenje.

Plačo si zaslužijo na trgu. Razliko do njihove 100-odstotne plače, ki pa je minimalna, financira država. Takšnih invalidov na zaščitenih delovnih mestih je približno 400.

V Sloveniji je 34 zaposlitvenih centrov, ministrstvo pa zanje nameni 1,7 milijona evrov letno. Financiranih je približno 70 strokovnih delavcev, zaposlenih v centrih.

Na ministrstvu načrtujejo, da bi v letošnjem letu odprli še dva do tri zaposlitvene centre. Ustanovitev tovrstnega centra načrtuje tudi Center za usposabljanje, vzgojo in izobraževanje Janeza Levca Ljubljana. "Tako bi tistim, ki pri njih končajo šolanje, takoj ponudili izhod v zaposlitev. To se nam zdi super, kajti dlje časa ko mine po koncu šolanja, težja je zaposlitev," pravi Bacova.

V kvotnem sistemu je dolžnikov približno 20 do 25 odstotkov delodajalcev

Ohraniti želijo tudi kvotni sistem. Vsak delodajalec, ki ima več kot 20 zaposlenih, mora po tem sistemu zaposliti predpisan odstotek invalidov. V nasprotnem primeru mora plačati določen znesek Javnemu jamstvenemu, preživninskemu in invalidskemu skladu RS.

Sklad potem s tem denarjem nagradi tiste delodajalce, ki zaposlujejo več invalidov, kot je treba. Delodajalci bi morali letno v sklad vplačati približno 37 milijonov evrov. A približno 30 odstotkov delodajalcev uporabi možnost za t. i. nadomestno izpolnitev kvote.

Nekateri delodajalci namreč opravljajo storitve, kjer nikakor ne morejo zaposliti invalidov. V takšnih primerih se odločijo, da bodo npr. za opravljanje računovodskih storitev najeli zunanji računovodski servis, ki je invalidsko podjetje. Ali pa za tisk, storitve čiščenja in upravljanja, pojasni Bacova.

Nagrada za preseganje kvote je 25 odstotkov minimalne plače. Z novo uredbo, ki bo začela veljati s 1. marcem, pa se bo nagrada zmanjšala na 20 odstotkov. Invalidski sklad mora biti namreč samovzdržen. "Za nagrade ni mogoče izplačevati več sredstev, kot pa jih je vplačanih," pravi Bacova.

Na Ekonomsko-socialnem svetu se delodajalska stran v decembru lani ni strinjala s prilagoditvijo kvotnega sistema dejanskim razmeram, da bi se torej v nekaterih dejavnostih zvišala kvota, je spomnila. Ker soglasje o tem ni bilo doseženo, bo treba zdaj znižati nagrado za preseganje kvote, je pojasnila.

Do izhodišč za razpravo o reformi invalidskega zavarovanja predvidoma še letos

Generalni direktor direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela na ministrstvu Peter Pogačar se strinja s spodbujanjem delovnih invalidov k aktivnosti, kar je na področju invalidskega zavarovanja prinesla tudi pokojninska reforma.

"Za posameznika je ključno, da je delovno aktiven, pa naj bo študent, starostni upokojenec ali delovni invalid. Načine, kako mu to omogočiti, pa je treba opredeliti v invalidskem zavarovanju in so med drugim povezani s poklicno rehabilitacijo, motivacijo za delo in pripravljenostjo delodajalcev na zaposlovanje invalidov," je dejal za STA.

Na direktoratu sicer pravijo, da bo treba zdajšnji sistem invalidskega zavarovanja, ki je zajet v zakonodaji o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, temeljito prevetriti. Na to jih že dlje časa opozarjajo tudi socialni partnerji.

"Treba bo narediti poglobljeno analizo sistema, ki ob zadnjih spremembah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ni doživel bistvenih sprememb. Pogledati bo treba, ali invalidsko zavarovanje še ustreza svojemu namenu, ali ga je treba prilagoditi novim gospodarskim razmeram ali pa bi bilo treba uvesti nove rešitve, morda celo razmisliti o uvedbi diferenciranih prispevnih stopenj za delodajalce," je dejal.

Priprava zadnje pokojninske reforme je potekala v časovni stiski, ko je bilo treba zagotoviti vzdržnost pokojninske blagajne, je spomnil. "Reforma invalidskega zavarovanja je potrebna, vendar smo jo namenoma prihranili za čas po pokojninski reformi," pravi. Reforme invalidskega zavarovanja se tako nameravajo lotiti v letošnjem letu, ko bi pripravili izhodišča za razpravo s socialnimi partnerji. Sprejeli pa bi jo po Pogačarjevi oceni lahko v letu 2015.