Nostalgija po Tomosu vliva voljo za nekaj novega

Izola

Minuli teden je v avtosalonu Jereb v Izoli potekala predstavitev knjige o Tomosovih motorjih, predvsem dirkaških, tistih, ki so pisali zgodovino motošporta. Prisotne so bile številne legende, ki so prav prek Tomosa ponesle svoje ime in ime motorja v svet. Predvsem pa je prevladalo mnenje, da je treba takšne mite oživeti, saj Primorci to zmoremo.

"Tomos mi je bil tako rekoč položen v zibelko, saj imamo doma na Vranskem muzej motociklov, eno največjih zbirk v Evropi. To pomeni, da sem s Tomosom že od malih nog avtomatsko povezan," je dejal Janez Peter Grom, avtor knjige. Priprava gradiva za objavo je trajala dolgih osem let, saj je bilo o Tomosovi zgodovini zelo malo napisanega in povedanega. "Moja knjiga govori predvsem o tekmovalnem delu, za katerega je Tomos delal unikate ali primerke v zelo majhnem številu. Ker o tem v arhivih praktično ni zapisov, smo vse podatke zbirali na terenu, zato je trajalo toliko časa. A ob koncu lahko povem, da je imela ta tovarna zelo inovativne in svetovno priznane rešitve," je še dejal Grom.

Ime Tomosa je bilo v dirkaških krogih spoštovano in cenjeno. Brez težav so ga uvrščali med največje proizvajalce, kot sta Honda in Suzuki, saj je imela koprska tovarna številne rešitve, ki jim je sledil cel svet.

A kot je vsem znano, se je zgodba obrnila. Tomos danes sicer še vedno proizvaja motorje, vendar v veliko manjšem obsegu, napredno tehnično znanje se je izgubilo, tudi blagovna znamka ni več toliko prepoznavna. "Ob predstavitvi knjige so bili zbrani ljudje, nostalgiki, ki jim je zares žal, da se je zgodba praktično končala. Po drugi strani pa je vladala neka vznesenost in želja, da se nekaj premakne tudi na tem področju," nam je zaupal nekdanji reli voznik, danes podjetnik Andrej Jereb.

Na predstavitvi knjige so bile prisotne tudi nekatere legende, povezane s Tomosom, kot so dirkači Zdravko Matulja, Adrian Bernetič in Gianluigi Rinaudo ter razvojnik Vinko Forca.

Znanje, ki so ga imeli Tomosovi inženirji, je večinoma izgubljeno, a še vedno obstajajo ljudje, ki določene stvari znajo in so inovativni. "Zato pravim, da se moramo vrniti h koreninam, začeti z ustvarjanjem. Samo nakupovalni centri in gostinski lokali nam ne bodo prinesli prihodnosti. Pa s tem posredno pljuvam tudi v lastno skledo. A želimo zaživeti nekaj, kar je že bilo dobrega. Nekaj naprednega, visokotehnološkega, neki produkt, ki bo prinesel delovna mesta z dodano vrednostjo. To je edina rešitev za prihodnost. Primorci smo sposobni velikih zgodb, to je že dokazano," je še sklenil Jereb.

Deli novico: