Kot je na današnji novinarski konferenci poudaril Vehovec, kljub temu v Sloveniji beležimo pozitiven trend izboljšanja prometne varnosti. "Prišli smo namreč do točke, ko bo napredek vse težji in si ga lahko obetamo samo, če pri hitrosti naredimo dodatne korake, da jo umirimo in spravimo v podzavest ljudi. Da ne bodo več malodušni do nekoga, ki vozi 10 ali 15 kilometrov prehitro skozi naselje," je dejal.

Akcija, ki se je začela danes in bo potekala do 29. aprila, je po njegovem mnenju dobra priložnost za to. Že v prvem tednu bodo poostrili nadzor, v sredo pa bodo tako kot večina evropskih držav izvedli "maraton nadzora hitrosti". Takrat bodo vozniki na cesti občutili povečano prisotnost policije in da so nadzorovani. Vehovec je prepričan, da bodo vozniki v sredo vozili nekoliko počasneje, kar naj bi se odrazilo pri prometni varnosti.

Voznike bodo nadzirali med 6. in 18. uro na več kot 630 lokacijah po Sloveniji, objavili bodo tudi seznam, kje lahko pričakujejo policiste. "Želimo biti transparentni, ker ni namen v kaznovanju, ampak v tem, da občutijo, da so nadzorovani in da razmišljajo o omejitvah hitrosti," je dejal in dodal, da bodo glede na "zamrznitev stavke" lahko zagotovili dovolj policistov za pokritje omenjenih lokacij.

Direktor agencije za varnost prometa Igor Velov je poudaril, da hitrost, alkohol in uporaba mobilnega telefona med vožnjo sejejo glavnino smrti na naših cestah, zato so tudi vse te tri teme združili v eno celovito medijsko podobo. Poleg omenjene akcije se po njegovih besedah odvija tudi cela vrsta aktivnosti za izboljšanje prometne varnosti.

Na območju koprske policijske uprave lani devet smrtnih žrtev, tretjina zaradi hitrosti

V letu 2017 so na območju Policijske uprave Koper obravnavali 1275 prometnih nesreč, leto poprej pa 1340. V devetih prometnih nesrečah je umrlo devet oseb. V prometnih nesrečah je bilo 86 oseb huje telesno poškodovanih, 487 oseb pa lažje telesno poškodovanih, so sporočili s PU Koper.

Največ prometnih nesreč s smrtnim izidom se je zgodilo v občini Postojna in Ilirska Bistrica, po tri smrtne nesreče. Na avtocesti so se zgodile tri prometne nesreče s smrtnim izidom. Med mrtvimi so izstopali vozniki motornih koles (4), izstopali so tudi sopotniki v osebnih vozilih (3).

Najpogostejši vzrok med smrtnimi prometnimi nesrečami je bila nepravilna stran in smer vožnje v petih primerih in neprilagojena hitrost v treh primerih. Trije povzročitelji smrtnih nesreč so bili pod vplivom alkohola, povprečna stopnja alkoholiziranosti je bila 1,32 promila.