Današnji shod so pripravili v pogajalski skupini sindikatov javnega sektorja, ki jo vodi Jakob Počivavšek. Vanjo vključeni sindikati zastopajo zaposlene v številnih poklicih in dejavnosti, med njimi so policisti, poklicni gasilci, ravnatelji, zaposleni v vojski, zdravstvu, sociali, državni upravi, kulturi, visokem šolstvu.

Po Počivavškovih besedah sindikati njihove pogajalske skupine predstavljajo tri četrtine vseh sindikatov javnega sektorja, z današnjim shodom pa izkazujejo enotnost in odločnost. "Naše poenotene zahteve in stališča imajo prav zaradi različnosti sindikatov, ki so jih oblikovali, posebno veliko težo in legitimnost, zato naš glas ne more ostati neslišan," je dejal.

Protestniki, opremljeni s sindikalnimi zastavami, piščalkami in transparenti so se najprej zbrali na Trgu republike, od koder so se peš odpravili pred poslopje vlade. Tam so vladi sporočali, da jim počasi zmanjkuje potrpežljivosti. "Dovolj je prelomljenih obljub, dovolj nerealiziranih zavez, dovolj je zavlačevanja v pogajanjih, dovolj je spreminjanja izhodišč, konceptov in vedno novih in novih pogojevanj," je poudaril Počivavšek.

Sindikati zahtevajo zaključek pogajanj o prenovi plačnega sistema in odpravi plačnih nesorazmerij, o čemer bi dogovor, kot so opozarjali, moral biti sklenjen že do julija letos. Ob tem pa je njihova zahteva tudi takojšen dogovor glede usklajevanja plač z inflacijo.

Ob napovedani inflaciji, ki bo tudi letos presegla pet odstotkov, vlada predlaga zgolj 40-odstotno uskladitev z inflacijo oz. 2,2-odstotni dvig vrednosti plačnih razredov in se glede tega tudi na zadnjih pogajanji v sredo "ni premaknila niti za milimeter," je dejal Počivavšek. "To je sramota, to je odnos do javnih uslužbencev, na katere računa vsakič, ko pride do naravne nesreče, do epidemije ali kakršnekoli druge krize," je dodal.

Kot so spomnili na ministrstvu, je minister za finance v funkciji ministra za javno upravo Klemen Boštjančič po ponedeljkovi seji pogajalske komisije dejal, da vladna stran ocenjuje pogajanja kot konstruktivna in je sindikatom predlagala delno uskladitev plač z inflacijo v drugi polovici naslednjega leta. To pomeni, da bi se vse plače javnih uslužbencev v naslednjem letu zvišale. Za začetek uveljavitve odprave plačnih nesorazmerij in novega plačnega sistema pa so predlagali začetek leta 2025 zaradi nujne sanacije škode po poplavah, so spomnili na ministrstvu.

Tudi na sredini seji pogajalske komisije sta obe strani izmenjali nekaj predlogov, kako bi se spremenile oz. povečale vrednosti plačnih razredov v javnem sektorju. Državna sekretarka ministrstva za javno upravo in namestnica vodje vladne pogajalske skupine Mojca Ramšak Pešec je po seji pojasnila, da v pogajanjih napredujejo in so prepričani, da bodo sklenili dogovor in se bodo plače javnih uslužbencev v naslednjem letu povišale. "Odprto je še vprašanje glede višine spremembe in glede datuma uveljavitve. Ostajamo optimistični," so povzeli njene besede v sporočilu za javnost.

Poleg tega bi pogajalski strani sklenili dogovor, da se začetek izvajanja plačne reforme v javnem sektorju in sočasne odprave plačnih nesorazmerij zamakne za eno leto, so dodali. O tem so se pogovarjali že večkrat, saj je zaradi nujne sanacije škode po avgustovskih poplavah, kar je trenutno prioriteta celotne države, predlog začetka uveljavitve odprave plačnih nesorazmerij in novega plačnega sistema 1. januar 2025.