Teden boja proti raku v znamenju preventive

Zdravje

Medtem, ko ljudje "frenetično" iščemo zdravila za različne bolezni, se rakava obolenja po svetu širijo kot epidemija. Čeprav je bolezen vse bolj ozdravljiva, bi se morali zavedati, da je preventiva še vedno najboljše "zdravilo".

V Evropi in drugod po svetu so rakave bolezni iz leta v leto vse večji javnozdravstveni problem. "Rak je globalna epidemija, saj prizadene ljudi vseh starosti in vse socialno - ekonomske skupine, pri čemer nesorazmerno breme nosijo države v razvoju. Rak danes povzroči več smrti po svetu kot virus HIV/AIDS, tuberkuloza in malarija skupaj. Prizadene vse starosti, čeprav je v razvitem svetu zaradi staranja prebivalstva vse več primerov te bolezni med starejšimi od 65 let. Pri teh bolnikih je zdravljenje zaradi številnih spremljajočih bolezni bolj zapleteno," je ob tednu boja proti raku povedal direktor Zavoda za zdravstveno varstvo Koper Milan Krek.

Od rojenih leta 2008 bosta do svojega 75. leta starosti predvidoma zbolela za rakom eden od dveh moških in ena od treh žensk.

Podatki za Slovenijo kažejo, da se pogostost rakavih obolenj povečuje, umrljivost pa zmanjšuje. Po podatkih Registra raka RS je leta 2008 za rakom zbolelo 12.180 Slovencev (6.472 moških in 5.708 žensk). Istega leta je zarakom umrlo 5.720 Slovencev (3.155 moških in 2.565 žensk), med nami pa živelo skoraj 75.500 ljudi (31.307 moških in 44.191 žensk), ki so kadar koli zboleli za eno od rakavih bolezni.

Zaradi razsežnosti bremena raka imamo v državi tudi Državni program za obvladovanje raka.

Najpogostejša rakava obolenja pri nas so: kožni rak (brez melanoma), raki debelega črevesa in danke, rak pljuč, prostate in dojk - ti predstavljajo 58 odstotkov vseh rakavih bolezni.

Rak je zahrbtna bolezen, ki pa je ozdravljiva, še posebno, če je odkrita dovolj zgodaj. Zato imamo v Sloveniji tri presejalne programe. SVIT je državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki. Je najmlajši od presejalnih programov, ki je namenjen tako ženski kot tudi moški populaciji. ZORA je preventivni program za odkrivanje predrakavih in zgodnjih rakavih sprememb na materničnem vratu. To pomeni, da v sklopu programa ZORA ginekologi s pregledovanjem zdravih žensk pravočasno odkrijejo tiste, ki imajo predstopnjo ali začetno  stopnjo raka materničnega vratu. DORA pa je državni program presejanja za raka dojk.

Pomembno pa je tudi samopregledovanje, še dodaja Krek: "Predvsem je potrebno biti pozoren pri dojkah, modih, kožnih znamenjih ter takoj obiskati zdravnika v primeru pojava zatrdlin, bulic, neobičajne krvavitve, spremembe kožnih znamenj, dolgotrajne težave neznanega vzroka ipd."

Rak ni dedna bolezen, je pa lahko dedna nagnjenost k bolezni.

Za obvladovanje raka je ključnega pomena zmanjšanje ali odstranitev izpostavljenosti dejavnikom, ki vplivajo na pojavljanje raka – dejavniki tveganja in okrepitev dejavnikov varovanja in krepitve zdravja. Poleg dejavnikov vedenjskega sloga (primerna telesna dejavnost, zdrav način prehranjevanja, nekajenje, vzdževanje normalne telesne teže, ... ), so tukaj še dejavniki bivalnega okolja in okužbe povezane z rakom. "Zdrav način življenja namreč lahko pomembno prispeva k zmanjšanju obolevnosti za rakom. V ta namen je oblikovanih 11 priporočil proti raku, gre za t.i. Evropski kodeks, ki zajema naslednja priporočila: ne kadite, previdno se sončite, spoštujte predpise o varnosti in zdravju pri delu, vzdržujte normalno telesno težo, povečajte telesno dejavnost, po 50.letu se udeležujte programa SVIT, ženske se redno udeležujte programa Zora in hodite na mamografijo, prehranjujte se zdravo, cepite se proti hepatitisu B in omejite vse vrste alkoholnih pijač," še pojasnjuje Krek.

Več iz rubrike Zdravje:

Prvič "funkcionalno" pozdravili HIV pri dojenčku

Hiperaktivno ni slabo!

EU odobrila zdravilo, ki gasi željo po pitju alkohola