Švica in ZDA podpisale nov davčni sporazum

ZDA in Švica so našle rešitev za dolgoletni spor o nezaželenih praksah švicarskih bank, s pomočjo katerih naj bi se ameriški državljani izogibali plačevanju davkov. Potem ko je prejšnji sporazum v švicarskem parlamentu dobil rdečo luč, so predstavniki obeh vlad v Washingtonu podpisali novega, je v četrtek sporočilo ameriško pravosodno ministrstvo.

Švicarske banke bodo morale plačati visoke kazni, če se bodo v ZDA želele izogniti tožbam, razkriti pa bodo morale tudi podrobnosti o računih ameriških državljanov. Plačilo kazni bi lahko doseglo do 50 odstotkov neobdavčenega denarja ameriških državljanov v švicarskih bankah, strokovnjaki pa ocenjujejo, da bi lahko iz Švice v ZDA "odletelo" precej milijard dolarjev, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Švicarsko združenje bank obžaluje višino kazni, ki jih bodo morale plačati njihove banke, če se bodo v ZDA želele izogniti tožbam. Kot pravijo, je nov dogovor povezan "z bolečimi posledicami za švicarske banke", a hkrati predstavlja "edino možnost, ki je še ostala, da banke pravne zaplete z ZDA dokončno rešijo in si zagotovijo pravno varnost".

Ameriško ministrstvo za pravosodje, ki je novico o podpisu sporazuma objavilo v četrtek zvečer, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP z dogovorom zadovoljno. "To bo občutno okrepilo prizadevanja pravosodnega ministrstva, da se agresivno preganja tiste, ki poskušajo zaobiti zakon, tako da svoje premoženje skrijejo v tujini," je dejal ameriški državni tožilec Eric Holder.

Za tiste švicarske banke, ki so v ZDA že vključene v kriminalistične preiskave, nov sporazum ne bo veljal. Koliko je takšnih bank, po poročanju AFP ni natančno znano, je pa pravosodno ministrstvo sporočilo, da trenutno tečejo preiskave v povezavi s 14 finančnimi institucijami, ki delujejo v Švici. "Vsem švicarskim bankam, ki niso vpletene v kriminalistične preiskave, želimo omogočiti, da najdejo rešitev," je pojasnilo ministrstvo.

Do spora med Švico in ZDA je prišlo po tem, ko so ameriške oblasti leta 2009 kaznovale švicarskega bančnega velikana UBS, ker naj bi ameriškim državljanom omogočal izogibanje plačevanju davkov. Na koncu sta se državi dogovorili, da je UBS v zameno za zaključek postopkov razkrila podatke o 4450 strankah iz ZDA in ameriškim oblastem plačala 780 milijonov frankov.

A stranke UBS so se v luči te zadeve zatekle k drugim bankam, ki pa so jih z veseljem sprejele. To je v ZDA sprožilo nove sodne postopke proti švicarskim bankam. Med temi je tudi drugi švicarski velikan Credit Suisse. Državi sta o tej problematiki že dosegli sporazum, a je v švicarskem parlamentu junija dobil rdečo luč.