Izsledki raziskave, ki v Sloveniji poteka pod okriljem NIJZ, kažejo, da se pri mladih med 18. in 29. letom duševno zdravje drastično poslabšuje: kar do 25 % mladih v tej starostni skupini kaže tveganje za pojav depresivne motnje. S tem so mladi psihološko najbolj ogrožena starostna skupina prebivalcev Slovenije. 

Opozorila na problematiko duševnega zdravja študentov v času omejevalnih ukrepov ter izvajanja študija na daljavo na ŠOS podajajo že celotni čas trajanja pandemije. Bistvena razloga za alarmantno duševno zdravje študentov sta predvsem dva: slabši materialni položaj in pomanjkanje socialnih stikov. To poudarjajo tudi avtorji omenjene raziskave: ''Večje tveganje za depresijo in težave v duševnem zdravju imajo tiste osebe, katerih finančna situacija se je v zadnjih treh mesecih poslabšala" in ''zelo verjetno imajo pomembnejši vpliv okoliščine - kot npr. socialna izolacija okuženega, stigmatizacija, strah pred širjenjem okužbe in pred posledicami bolezni, ki jih v različnem obsegu doživljajo osebe, ki zbolijo za covidom-19, kot sama bolezen.''

Predloge za reševanje te problematike na ŠOS že eno leto naslavljajo na pristojna ministrstva in vlado. Predvsem gre za izplačilo nadomestila za izpad dohodkov iz študentskega dela ter čimprejšnje odprtje visokošolskih zavodov ter pričetek izvajanja študija v živo.

Študentske organizacije v celotnem času izvajajo podporo študentom, ki se znajdejo v duševni stiski, tudi same pa poročajo o velikem porastu študentov, ki pri njih iščejo pomoč. A psihološke težave študentov v času epidemije presegajo zmožnosti in kapacitete, s katerimi lahko študentske organizacije v običajnih razmerah sicer pomagajo študentom. Tudi v običajnih razmerah je kritična infrastruktura za podporo duševnega zdravja študentov bistveno podhranjena in mnogi, ki bi potrebovali pomoč, nanjo čakajo bistveno predolgo. Še posebej so na udaru študenti, ki izhajajo iz socialno šibkejših okolij, pri katerih se čakalna doba za obravnavo študentov v okviru zdravstvenega varstva še bistveno podaljša.

Študenti so zato NIJZ in pristojna ministrstva pozvali k zagotovitvi sredstev za izvajanje programov pomoči študentom in drugih mladih z duševnimi težavami in spremembo ukrepov za omejevanje gibanja in zbiranja tako, da bodo mladi te programe lahko tudi koristili.

Glede na to, da vlada resno razmišlja o samotestiranju učencev in dijakov, s čimer se bo omogočilo šolanje v živo z manjšim tveganjem prenosa okužb, pristojno ministrstvo pozivajo, da v sodelovanju z višje- in visokošolskimi zavodi nemudoma pristopi k pripravi protokola za izvajanje študija v živo s ciljem takojšnje vrnitve študentov v študijska središča.

Andrej Pirjevec

Andrej Pirjevec, predsednik ŠOS: "Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ministrstvo za zdravje in Nacionalni inštitut za javno zdravje smo pozvali k urgentnemu ukrepanju in reševanju generacije mladih, ki so se znašli v duševni stiski. Ukrepi za omejevanje epidemije covida-19 imajo le delni uspeh pri zajezitvi širjenja bolezni, imajo pa katastrofalne posledice na materialni in duševni položaj mladih, ki bo presegal čas trajanja epidemije ali gospodarskega okrevanja, ki ima očitno prednost pred duševnim zdravjem državljanov Republike Slovenije. Na ŠOS zahtevamo takojšnjo korenito spremembo ukrepov za omejevanje širjenja covida-19 s ciljem izboljšanja duševnega zdravja celotne generacije študentov."

O izredno slabem položaju študentov poroča tudi ŠOUP

Kot je pojasnil Jure Ciglar, predsednik Študentske organizacije Univerze na Primorskem (ŠOUP), je tudi na Primorskem stanje študentov izredno slabo. 

Jure Ciglar

V preteklem letu je bilo kar nekaj študentov, ki so se na ŠOUP obračali z različnimi težavami, tudi z duševnimi, k čemur jih še naprej pozivajo. "Mi sicer v klasični obliki ne ponujamo svetovanja, smo pa študentom vedno na voljo v obliki nasvetov, nenehno smo dostopni tudi prek družbenih omrežij in e-pošte, tako da lahko kadarkoli stopijo z nami v stik," je pojasnil Ciglar.

"Kar se tiče naših izkušenj, je trenutno največ nekega splošnega nezadovoljstva," pojasnjuje Ciglar. "Študenti so nasploh v velikih stiskah. Največ je tega, da se počutijo nemočne, ne vedo, kako priti iz te situacije, veliko pa je finančnih in socialnih stisk," navaja. "Izpostavil bi ravno finančne težave, te so namreč celo takšnih razsežnosti, da so nekateri ostali povsem brez prihodka." 

"Stiske so bile ogromne tudi, ko je vlada študente prvič vrgla iz študentskih domov, zdaj pa se je to zgodilo še enkrat," je kritičen predsednik ŠOUP. "To so poteze, ki niso ustrezne, naloga vlade je namreč, da poskrbi, da v tem času nihče ni prikrajšan. Tudi mi razumemo, da so ukrepi potrebni. Tudi zato smo vlado naslovili kup predlogov, s katerimi bi se marsikatera situacija razrešila, pa nismo bili slišani," še pove Ciglar.