SP v atletiki v znamenju praznih tribun

Prazni sedeži na stadionu Lužniki v Moskvi so ob odsotnosti številnih zvezdnikov zaznamovali svetovno prvenstvo v atletiki. Atletika očitno številnih Rusov ne zanima toliko, da bi si prvenstvo ogledali v živo na stadionu. Številke o obisku na tekmah so daleč od zmogljivosti stadiona in vstopnic, ki so na voljo.

"Razočarana sem, da je slavnostno podelitev v živo videlo le pet ljudi in trije psi," je bila po ponedeljkovi podelitvi kolajn pikra nemška atletinja Christina Schwanitz, ki je na prvenstvu osvojila srebrno medaljo v suvanju krogle. Prazni sedeži so bodli v oči tudi v soboto, tribune pa niso bile povsem polne niti v nedeljo, ko je bil na sporedu finale moškega teka na 100 m, eden izmed vrhuncev vsakega atletskega tekmovanja. Uvodna dneva prvenstva, v soboto in petek dopoldne, si je ogledalo le po 9000 obiskovalcev, kar je približno četrtina od števila vseh vstopnic, ki so bile na voljo. Zmogljivost stadiona je sicer 78.360 sedežev, za konec tedna so prireditelji prvenstva omogočili 43.000 vstopnic, za ponedeljek pa je bilo na voljo 34.000 vstopnic.

Ruski prireditelji prvenstva podajajo povsem drugačno oceno, saj trdijo, da so prodali 80 odstotkov vseh vstopnic, po ceni 150 rubljev ali nekaj manj kot 3,5 evra. Prihajajoči sklepni del prvenstva ob koncu tedna pa bo po njihovih zagotovilih razprodan. A viri znotraj Mednarodne atletske zveze (IAAF) trdijo povsem drugače in razkrivajo, da je bilo za celotno prvenstvo prodanih le 100.000 vstopnic, časnik Kommersant pa je ob tem poročal, da so prireditelji med ljudi brezplačno razdelili približno 240.000 vstopnic.

Lamine Diack, prvi mož Mednarodne atletske zveze, je bil kritičen tudi do ruskega predsednika Vladimirja Putina in premierja Dimitrija Medvedjeva, ki sta v promocijo domačega atletskega svetovnega prvenstva vložila premalo truda. Helmut Diegel, nemški predstavnik v svetu IAAF, pa je mnenja, da atletika ni več privlačna za mlade ljudi, ker tekmovanja trajajo predolgo.

V zadnjih letih so spored atletskih svetovnih prvenstev skrčili zato, da bi vsak tekmovalni dan videli čim več končnih odločitev. Podobno so ukrepali tudi pri organizaciji evropskih prvenstev, ki zdaj trajajo le šest dni.