SMO MED NAJBOLJ NEUČINKOVITIMI PRI UKREPIH? "Za isti ekonomski učinek bi se lahko država zadolžila manj"

Slovenija

Slovenija je med daleč najbolj neučinkovitimi pri protikoronskem posredovanju, v svoji študiji ugotavlja Velimir Bole z ekonomskega inštituta EIPF, ki jo povzemata Delo in Mladina. Za isti ekonomski učinek bi se lahko država zadolžila manj, kar bi ji omogočalo večji potencial za prihodnji razvoj.

"Bistveno obsežnejše ekonomsko-politično podpiranje gospodarstva v primerjavi z evrskim območjem in še posebno z državami jugovzhodne Evrope ni imelo leta 2020 v Sloveniji nobenega ugodnejšega učinka na bruto domači proizvod (BDP) ali socialno ogroženost, medtem ko sta se primanjkljaj in dolg zaradi tega povečala bistveno bolj," Boleta povzemajo v Delu.

Po njegovih besedah je bil leta 2019 javnofinančni primanjkljaj v Sloveniji slabši le od desetih odstotkov držav območja z evrom, medtem ko je bil leta 2020 slabši kar od 80 odstotkov držav območja z evrom.

Slovenska gospodarska rast je sicer hitrejša od povprečja območja z evrom, vendar pri več kot dvakrat večjem povečanju relativnega dolga širše države glede na evrsko območje, še ugotavlja Bole.

"Z epidemijo koronavirusne bolezni se je začelo že tretje veliko naraščanje skupnega dolga vseh sektorjev, odkar je Slovenija vstopila v EU. Tako je po zadnjem četrtletju 2019 samo v petih četrtletjih skupni dolg narasel za približno pet odstotkov (okoli štiri milijarde evrov) bolj, kot bi, če bi rasel kot v območju z evrom," še navaja avtor študije.

Vse države EU so intervenirale zaradi epidemije, vendar je Slovenija po Boletovi oceni med daleč najbolj neučinkovitimi.

V študiji opozarja predvsem na dolg širše države. "Ponovno veliko povečevanje skupnega dolga bo drastično zmanjšalo finančni potencial države za prihajajoče prestrukturiranje v okviru zelenega načrta kot tudi za druge večje fiskalne zaveze (na primer do zdravstva), ki jih je sprejela ta vlada," je opozoril.

Slovenski javni dolg je sicer nižji od evrskega povprečja, medtem ko je primanjkljaj višji. Po napovedi evropske komisije bo v Sloveniji prihodnje leto znašal 5,2 odstotka BDP, v območju z evrom pa 3,9 odstotka.

Posledice javnofinančnih potez v letih 2020 in 2021 bodo dolgosežno negativno in drastično zmanjšale dolgoročni finančni potencial države - še dodatno če bo sprejeta predvidena davčna reforma, pa je pri povzemanju Boletove študije izpostavila Mladina.

Pri cenah, tako kot pri javnofinančnem poslabšanju je dogajanje skoraj identično tistemu pred finančnim kolapsom leta 2009, tudi ključni avtorji so isti. "Tudi takrat sta bila za to kriva velika pospešitev plač in drastično poslabšanje strukturnega javnofinančnega ravnotežja, ki ju je sprožila v povečanje produktivnosti usmerjena in s skoraj uniformnim aplavzom večine stroke in gospodarstva sprejeta davčna reforma leta 2006," so Boleta povzeli v tedniku.

Kot je dejal, je tudi takrat reforma skupaj s svetovnimi cenami surovin (takrat hrane) pognala cene močno navzgor tik pred začetkom finančnega kolapsa. "Lahko rečemo, da bi sprejetje sedanje davčne reforme samo še kompletiralo iz 2006-2007 znan scenarij hitre rasti cen, saj hitra rast cen surovin (in prekinjanje repro verig) že sicer močno pospešuje inflacijo," je dejal.

Bole je sicer po poročanju Mladine v študiji opozoril tudi na sabo izvedeno sektorsko ciljanje subvencij, zaradi česar so največ izgubljali začasno zaposleni, samostojni podjetniki in zlasti mladi, pri katerih se je brezposelnost povečala.

Deli novico:

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija
pajade |  15 .12. 2021 ob  00: 22
Finančno stanje v Sloveniji je super, če bi v študijo vključili še dobičke na računih raznoraznih parazitskih kolaborantov.
Martin Kacur |  14 .12. 2021 ob  14: 41
leta 2008 so nam uničili gospodarstvo s postavitvijo veleumnih direktorjev v Interevropo, Luko, Hit, Istrabenz ..... . Zdaj so s svojimi razštelali še vse ostalo. Ma vse bi še šlo, če bi čim prej spakirali. Ne z oblasti ampak iz Slovenije.