Poslanci Evropskega parlamenta so danes v Strasbourgu s 356 glasovi za, 284 proti in 40 vzdržanimi glasovi podprli resolucijo o temeljnih pravicah in vladavini prava v Sloveniji. Od poslancev iz Slovenije so resolucijo podprli Tanja Fajon in Milan Brglez iz vrst socialistov (S&D/SD) ter Irena Joveva in Klemen Grošelj iz liberalcev (Renew/LMŠ).

Proti so bili Romana Tomc, Milan Zver in Franc Bogovič iz Evropske ljudske stranke (EPP), medtem ko se je njihova strankarska kolegica Ljudmila Novak (EPP/NSi) glasovanja vzdržala, je razvidno iz dokumenta, objavljenega na spletni strani Evropskega parlamenta.

"Dejstvo, da je resolucijo o problematiki vladavine prava in temeljnih pravic v Sloveniji danes potrdila večina v Evropskem parlamentu, nas žal vnovič postavlja ob bok državam, kot sta Madžarska in Poljska, kjer je demokratično ureditev države oblast prelevila v avtoritarno družbo vladavine (interesnih skupin) ene stranke," sta v skupnem odzivu na rezultat glasovanja zapisala Joveva in Grošelj. "V danes sprejeti resoluciji so izpostavljeni primeri sistematičnih kršitev vladavine prava, osnovani na verodostojnih virih, kot so letna poročila vladavine prava Evropske komisije ali komisarke Sveta Evrope za človekove pravice," sta poudarila.

Po mnenju Tanje Fajon gre pri resoluciji za dokument, ki "ni politične narave, ampak vsebuje dejstva. Evropski parlament slovensko vlado poziva k spoštovanju pravne države, kar ravno vlada s poseganjem v policijo, blokiranjem imenovanja državnih tožilcev ter nespoštovanjem sodb sodišč sicer resno ogroža". Z resolucijo v parlamentu "vplivne javne osebnosti in politike pozivamo, naj vodijo z zgledom ter zagotovijo spoštljivo in civilizirano javno razpravo, brez ustrahovanja, napadov, žaljenja in nadlegovanja", je opozorila.

Milan Brglez pa je izrazil obžalovanje, da "se Evropski parlament sploh ukvarja s Slovenijo na tak način. Sam bi si namreč želel, da temu ne bi bilo tako. Resolucijo sem podprl, ker opozarja na odprte probleme, ki jih v Sloveniji imamo. Pričakujem tudi, da bodo pristojni naredili vse, da se težave, na katere opozarja resolucija, rešijo čim prej," je sporočil poslanec iz druge največje politične skupine S&D, ki je bila ob liberalcih, zelenih in levici med predlagatelji resolucije.

Po mnenju poslanke Romane Tomc (EPP/SDS) je resolucija o Sloveniji "kljub vsem naporom popolno nasprotje tistega, kar so avtorji na začetku pričakovali. V vodo sta padla dva glavna očitka vladi, na drugi strani pa nam je razprava ponudila možnost, da podrobneje pojasnimo zapleteno slovensko realnost. Gre torej za še en poskus KUL opozicije, ki se je povsem ponesrečil," je dejala poslanka, ki meni, da gre pri resoluciji za "izkrivljen politični pamflet, izvožen s strani slovenske opozicije z namenom škodovati vladi".

Tudi po mnenju Franca Bogoviča (EPP/SLS) so predlagatelji z resolucijo želeli očrniti slovensko vlado, Slovenijo kot celoto in odlično izvedeno predsedovanje Slovenije Svetu EU.

"Dokument je vsebinsko nedosleden in prazen, dva ključna očitka - glede imenovanja tožilcev in financiranja STA - sta rešena, priporočila v njem pa tako splošna, da bi dejansko lahko veljala še za več drugih držav članic EU. Dokument tudi ne naslavlja resničnih izzivov, s katerimi se v Sloveniji soočamo v procesu še nedokončane tranzicije v določenih sistemih družbe," je v odzivu zapisal Bogovič.