S sistemi vodenja in nadzora prometa oz. tako imenovanimi inteligentnimi transportnimi sistemi (ITS) je v Sloveniji trenutno pokritih 21 odstotkov avtocest in hitrih cest, so pojasnili na Darsu. Sestavni deli teh sistemov so med drugim grafični prikazovalniki prometno-informativne signalizacije, kamere, vremenske postaje in detektorji prometa, na Darsu pa njihov delež vseskozi povečujejo.

V okviru projekta postavitve novih portalov nad avtocestami in priključki je tako v začetku letošnje pomladi stekla postavitev štirinajstih novih portalov, šestih polportalov na posameznih avtocestnih priključkih, dva obstoječa portala pa bodo dogradili. Postavljajo jih med Lukovico pri Domžalah na štajerski avtocesti ter Divačo na primorski avtocesti, na ljubljanskem obroču in dolenjskem vpadnim krakom nanj, med Grosupljem in Ljubljano.

S portali opremljajo tudi območja posameznih nekdanjih čelnih cestninskih postaj, za zdaj sta to Torovo na gorenjski in Log na primorski avtocesti, kjer sta zdaj tako imenovani nadzorni točki. V sklopu preureditve cestninskih postaj so postavili tudi nove elektronske portale na tem območju avtoceste, po trije iz smeri Vrhnike proti Logu in iz smeri Brezovice proti Logu, enako pri Torovem, trije iz smeri Vodic proti Torovemu in trije iz smeri Brnika proti Torovemu.

Predsednik uprave Darsa Tomaž Vidic je minuli teden na okrogli mizi o razvoju infrastrukture, ki je potekala v okviru dnevov medgeneracijskega sožitja, izpostavil, da so slovenske ceste preobremenjene, ker niso bile načrtovane za tolikšne količine prometa, kot smo jim priča v zadnjih letih. "Dejstvo je, da so vse prometne napovedi, na podlagi katerih so se projektirale in gradile ceste, temeljile na močno podcenjeni rasti prometa," je dejal. Slovenija je v tem delu postala najbolj tranzitna država, celo bolj tranzitna kot Avstrija, je še dodal.

Vidic je napovedal, da bodo v Darsu v prihodnje uvajali tudi druge projekte, eden takšnih bo sistem upravljanja s hitrostjo. Cilj projekta bo po besedah prvega moža Darsa zagotoviti večjo pretočnost in prepustnost cest, kar pa je mogoče doseči z nižjo hitrostjo. Za vzpostavitev tega bo zato potrebno sekcijsko merjenje hitrosti, kar pa pri uporabnikih ni ravno popularno, je dodal Vidic.