Skvoterji so plačanci Foruma21, njihova naloga je preprečiti prodajo in odgnati privat kapital ter omogočiti da za nizko ceno spet pride v roke Naših. Potem podo pa spet v stilu nacionalnega interesa na to zemljišče pri državnih bankah dobivali kredite ki jih bodo čez 15 let odplačali davkoplačevalci.

Lastninska pravica (v nadaljevanju) lastnina je osrednja pravica civilnega prava, temeljna človekova pravica in ustavna kategorija. V stvarnem pravu se lastnina opredeljuje kot temeljna oblast na stvari.

Lastnina je pravica:

imeti stvar v posesti;
uporabljati in uživati stvar na najobsežnejši način;
razpolagati s stvarjo.

Omejitve uporabe, uživanja in razpolaganja lahko določi samo zakon.

V ustavnopravnem smislu se lastnina razume kot splošna pravica posameznika do pridobivanja premoženja.

Opredelitev lastnine v SPZ poudarja posamezna lastninska upravičenja. Lastnina je pravni temelj za posedovanje stvari in lastnika upravičuje, da stvar uporablja in uživa.

Pravica uživanja je pridobivanje plodov in koristi, ki jih daje stvar.

Pri pravici razpolaganja se pojavlja vprašanje, ali gre za razpolaganje s stvarjo ali pravico. Tu sta možna dva teoretična pristopa:

starejša teorija govori o razpolaganju s stvarjo;
sodobna teorija pravi, da je razpolaganje atribut same pravice = razpolaganje je lastnost, vezana na samo pravico in ne na stvar. Lastnost vsake premoženjske pravice je razpolaganje s pravico.

Glede razpolaganja s pravico je nemška stvarnopravna teorija izoblikovala poseben institut = razpolagalna sposobnost kot lastnost imetnika prenosljive premoženjske pravice, da svojo pravico prenese na drugega imetnika oz. z njo drugače razpolaga (omeji s pravico drugega). Razpolaganje ni vezano na stvar in ni pravo lastninsko upravičenje, ampak je razpolaga vezana na lastnino kot pravico. SPZ nima opredelitve razpolagalne sposobnosti. Razpolaganje se kaže kot:

prenos pravice; in
omejitev pravice.

Pogojna lastnina ne obstaja. Lastnina ne more biti vezana niti na pogoj niti na rok, razen če tako določa zakon. Gre za trajno razmerje, pri katerem časovna omejenost ni možna.

Omejevanje lastninske pravice

1 - Zakonsko omejevanje

Lastnikova upravičenja in predmet razpolaganja so lahko predmet omejevanja z zakonom. Zakonsko omejevanje mora biti v skladu z ustavo določeno s ciljem zagotavljanja ekonomske, ekološke in socialne funkcije lastnine.

2 - Voljno omejevanje

Lastnik lahko sam po svoji volji omeji lastnino za vsak namen, ki ni prepovedan. Prosto-voljno omejevanje lastnine ima pravne posledice le, če temelji na pravnem poslu obligacijskega prava, katerega vsebina je zaveza lastnika v dobro druge pogodbene stranke, da bo opustil določeno ravnanje, ki bi ga kot lastnik lahko storil. Glede voljnega omejevanja, ki učinkuje erga omnes, poznamo:

(1) voljno omejevanje lastnine, ki se vpisuje v zemljiško knjigo:

prepoved razpolaganja = prepoved odtujitve in obremenitve.

Takšen dogovor učinkuje le med strankama in se ne prenaša na pravne naslednike lastnika, ki je prevzel takšno obveznost. Če lastnik krši prepoved in z lastnino razpolaga, to ne učinkuje na veljavnost pravnega posla, vendar posledice kršilca zadeejo na odškodninskem področju – zaradi kršitve obveznosti odgovarja za škodo, ki nastane drugi pogodbeni stranki.

Vknjižba prepovedi razpolaganja v zemljiško knjigo učinke razširja erga omnes – pravni posel, ki prepovedi nasprotuje, je neveljaven. Prepoved se lahko vknjiži le, če je določena med:

zakoncema;
zunajzakonskima partnerjema;
starši in otroki;
posvojitelji in posvojenci.

odkupna pravica = lastnik se s pravnim poslom zaveže, da bo drugi pogodbeni stranki pod dogovorjenimi pogoji na njeno zahtevo prodal določeno stvar. Je osebna pravica, ki se ne more prenesti in ugasne s smrtjo njenega imetnika.

Odkupna pravica ima učinke proti 3. osebam, če je vpisana v zemljiško knjigo.

V praksi je odkupna pravica pomembna kot samostojen opcijski posel ali kot del kompleksnih pogodb o leasingu.

(2) voljno omejevanje, ki se ne vpisuje v zemljiško knjigo:

najemna pogodba = pravica obligacijskega prava, ki po Obligacijskem zakoniku predstavlja omejitev erga omnes. Če je bila stvar že izročena najemniku, dobi najem erga omnes učinek. Sprememba lastnine pomeni le, da novi lastnik stopi v položaj najemodajalca.

etažna pogodba (pogodba o ureditvi medsebojnih razmerij) = obvezna pogodba med etažnimi lastniki o upravljanju etažne lastnine in ureditvi medsebojnih pravnih razmerij. Učinkuje zoper vse pravne naslednike lastnika, ki jo je sklenil.

Kaj lahko prebereš komentarje oz. se pozanimaš o stvari preden pišeš. Je bilo stokrat napisano de je objekt last države, torej ni privatna lastnina. Primer ki si ga navedel nima veze z dejanskim stanjem. Džava se požvižga na propadajoče objekte last DUTBja in na vse kraje ki se vršijo v DUTBju.

A se nobeden ne vpraša, zakaj zaščiteno stavbo pustijo propadat desetletje? Morda čakajo, da se sama zruši in da se naredi nov občinski prostorski načrt, kajti sedanji prepoveduje grajenje hotelov in poslovnih prostorov. Torej bomo čakali, da zaščiten spomenik na izolsko kulturno identiteto propade, ker bo nekdo iz lj in lokalni lopovi zaslužil na hotelu od katerega bomo imeli izolani mogoče par slabo plačanih sezonskih delovnih mest kot natakar in kuhar?

zdaj, ko so zazidali vhode, prostori niso več nevarni!!!! Logika oblasti: ko bomo zaprli vse svobodomislene ljudi, bo slovenija varna država!!!