"Na ministrstvu se ves čas trudimo naslavljati energetsko draginjo in pripravljati ukrepe, ki prihajajo v jesenskem in zimskem času, vzporedno pa smo ves čas delali na srednje- in dolgoročnih ukrepih," je v današnji izjavi za medije povedal minister za infrastrukturo Bojan Kumer. S paketom petih ukrepov ciljajo na to, da bi fosilna goriva v srednje- in dolgoročni perspektivi nadomestili z obnovljivimi viri energije.

Slovenija, kot je pojasnil minister, pri tem ni najbolj uspešna. "S statističnimi prenosi smo pokrili doseganje cilja za leto 2020, pa tudi za lani," je spomnil in dodal, da želijo s pripravljenimi ukrepi ta manko hitreje nadoknaditi, hkrati pa državi omogočiti cenejši in bolj zanesljiv vir energije.

Prvi ukrep je predlog dolgoročnega časovnega načrta za doseganje ciljev spodbujanja proizvodnje in rabe obnovljivih virov energije za naslednjih pet let, ki ga bo vlada predvidoma potrdila v četrtek.

Drugi je zakon za umeščanje naprav z obnovljivimi viri energije v prostor. Gre predvsem za sončne elektrarne, pa tudi vetrne. Ministrstvo bo o njem opravilo javni posvet. "Pri umeščanju v prostor danes ne razlikujemo med napravami oz. infrastrukturo z obnovljivimi viri energije in tistimi, ki to niso. Pozitivno želimo diskriminirati na primer sončno elektrarno na račun drugih, denimo hidroelektrarn," je pojasnil Kumer.

Ministrstvo je v okviru tretjega ukrepa pripravilo tudi lokacije oz. točke, kjer so možne priključitve na prenosno oz. na distribucijsko omrežje. Identificirali so jih 89, od teh jih je 58 pripravljenih za takojšen priklop. "S temi točkami lahko dejansko zagotovimo potencial za večje sončne elektrarne in pridobimo skoraj 1700 megavatov moči," je pojasnil Kumer.

Po ministrovih besedah je Slovenija s pokrivanjem individualnih streh s sončnimi elektrarnami na repu EU. "Mi želimo to pospešiti, tako da gremo s temi ukrepi tudi v gradnjo večjih elektrarn, v polja sončnih elektrarn. Tu pa pridejo do izraza točke priključitve," je pojasnil. Gre za zemljišča, ki nimajo problematičnega umeščanja v prostor, zato se lahko sončne elektrarne zelo hitro umestijo. Pri tem pa se mora spoštovati okoljsko zakonodajo, je poudaril Kumer.

V okviru četrtega ukrepa je ministrstvo pripravilo pojasnila za državljane, ki se nanje obračajo glede nejasnosti pri postavitvi sončnih elektrarn na individualnih objektih. "Želimo jih usmeriti na pravega deležnika," je dejal Kumer. Morebitne nove nejasnosti bodo pojasnjevali sproti.

Kot zadnjega izmed petih ukrepov je ministrstvo pripravilo nov zakon o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva. Gre za prvi takšen zakon, s katerim želijo nasloviti nove tehnologije, kot so na primer vodik, sintetični metan, utekočinjen naftni plin in elektrika. Kot je izpostavil Kumer, želijo promet kot največjega onesnaževalca razogljičiti. Zakon po njegovih pojasnilih predvideva uvedbo posebnega prispevka, ki bi ga lastniki vozil plačali ob vsakokratni registraciji vozila, njegova višina pa bo odvisna od okoljskih parametrov vozila.

Virov za ta prispevek je po Kumrovih besedah lahko več - lahko je proračun, lahko evropska sredstva, sredstva iz podnebnega sklada, sredstva iz kohezijske politike ... Prvi prispevek v minimalnem znesku bi bil po ministrovih pojasnilih uveden z letom 2024.