SDS je danes vrnila že počrpani del kredita Dijani Đuđić z obrestmi in prekinila kreditno pogodbo, so sporočili na strankinem Twitter profilu. Pojasnili so, da so se za to odločili glede na razlago 22. člena zakona o političnih strank, ki jo je podal predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel.
SDS STISNIL REP MED NOGE: Prekinil sporno posojilno pogodbo, a posledicam se ne bo izognil
Slovenija
Janez Janša
SDS je namreč pred novim letom najela 450.000 evrov posojila pri Đuđićevi iz Prijedora v davčno ugodni Republiki srbski v BiH. Znesek so razbili v tri dele in posojilno pogodbo sklenili za obdobje do konca leta 2019. Za posojilo pa so zastavili delež v podjetju Nova obzorja, za katerega so v stranki sicer odločili, da ga odprodajo, je na sredini novinarski konferenci pojasnil predsednik SDS Janez Janša.
Toda slovenska zakonodaja, kot je v sredo poudaril predsednik računskega sodišča, določa, da lahko politična stranka pridobi posojilo od fizične osebe največ v višini desetkratnika povprečne bruto mesečne plače letno.
Dijana Đuđić
Kot je dejal Janša, so po nasvetu pravnikov znesek razbili v tri dele v treh koledarskih letih ravno zato, da ne bi presegli omejitve v slovenski zakonodaji. A po njegovih besedah se je očitno izkazalo, da so interpretacije v zakonu zapisane omejitve različne.
"Če bo dokazana kršitev zakona, bomo kazen plačali," so napovedali v današnjem tvitu. Obenem so izrazili pričakovanje, da bodo mediji pokazali enako vnemo tudi pri raziskavi afere o domnevnem iranskem pranju denarja v NLB, prodaje Večera in odpisa 16 milijonov evrov obveznosti podjetju, ki je v lasti družinskih članov ljubljanskega župana Zorana Jankovića.
Tako. Glede na razlago 22. čl. ZFPS preds. Računskega sodišča smo že črpani del kredita danes vrnili z obrestmi vred in prekinili pogodbo. Če dokazana kršitev ZFPS, bomo kazen plačali. Pričakujemo pa enako vnemo #MSM pri raziskavi #IranNLBgate #Hakl @vecer in 16mio odpisa za ZJ
— SDS (@strankaSDS) 11 January 2018
Vrnitev posojila ne bo ustavila postopkov pri organih nadzora in pregona
Na računskem sodišču so za STA pojasnili, da vrnitev domnevno spornega posojila na njihove postopke ne vpliva. Tako bodo izpeljali napovedani predrevizijski postopek in v primeru ugotovljenega prekrška v skladu z zakonodajo podali obdolžilni predlog na okrajno sodišče v Ljubljani. To nato določi globo, in sicer v višini od 4200 do 21.000 evrov za stranko in od 450 do 900 evrov za odgovorno osebo, v tem primeru predsednika stranke Janeza Janšo.
Na računskem sodišču so tudi potrdili, da jih je SDS uradno zaprosila za mnenje o posojilu. Tega jim bodo tudi posredovali, ko bodo dobili in pregledali potrebno dokumentacijo oziroma, ko bo končan predrevizijski postopek. V predrevizijskem postopku bo namreč računsko sodišče v skladu z zakonodajo od SDS uradno pridobilo dokumentacijo, ocenilo tveganja nezakonitega ravnanja in se na tej podlagi odločilo tudi o morebitni uvedbi revizije.
Postopek bo prav tako stekel na policiji. Na policiji tudi danes namreč vztrajajo pri pojasnilih, da o morebitnih nepravilnostih v povezavi z izpostavljenim pravnim poslom niso bili seznanjeni, bodo pa v nadaljevanju obstoječe informacije preverili v smislu obstoja morebitnih razlogov za sum kaznivega dejanja, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti.
Ministrstvo zahteva opredelitev notarske zbornice
Notarska zbornica se mora opredeliti do ravnanja notarja Jožeta Sikoška, ki je pripravil notarski zapis posojilne pogodbe SDS z Dijano Đuđić. Pravosodno ministrstvo jo je namreč pozvalo, naj ga v najkrajšem možnem času seznani s stališčem v zvezi z zadevo in z morebitnim ukrepanjem po delu zakona o notariatu, ki se nanaša na disciplinski postopek.
V zbornici so ob vprašanjih STA o vlogi notarja Sikoška pri sklepanju posojilne pogodbe SDS z Đuđićevo navedli, da mora notar v skladu z 42. členom zakona o notariatu pred sestavo notarske listine strankam na razumljiv način opisati vsebino, pravne posledice nameravanega pravnega posla ali izjave volje ter jih izrecno opozoriti na znana in običajna tveganja v zvezi s sklenitvijo takšnega pravnega posla ali izjave volje.
Notar mora stranke opozoriti tudi na morebitne druge okoliščine v zvezi z nameravanim pravnim poslom, če jih pozna, razen podatkov, ki jih je notar v skladu s 25. členom zakona o notariatu dolžan varovati kot tajnost. Stranke mora tudi odvračati od nejasnih, nerazumljivih ali dvoumnih izjav ter jih izrecno opozoriti na možne pravne posledice takšnih izjav. Če stranke pri svojih izjavah vztrajajo, jih mora vnesti v notarsko listino, ob tem pa navesti tudi opozorila, dana strankam v zvezi z njimi, je za STA pojasnila predsednica zbornice Sonja Kralj.
V primeru, da bi se izkazale kakršne koli nezakonitosti, notar odgovarja v skladu z disciplinsko odgovornostjo, ki je opredeljena v zakonu o notariatu, je pojasnila.