Revščina se je povečevala tako v času debelih kot suhih krav

Finančna in gospodarska kriza je velikokrat le izgovor za krčenje socialne države, socialne politike so se povsem podredile trgu dela, je bilo med drugim slišati na današnji razpravi o socialni razsežnosti EU v Mariboru. "Revščina se je povečevala tako v času debelih kot suhih krav," je dejala Vesna Leskošek s fakultete za socialno delo.

Da vse ni tako, kot bi moralo biti, priznavajo tudi na ravni EU. "Finančna in gospodarska kriza je razgalila slabosti trenutnega ustroja evropske, monetarne unije. Veliko ukrepov je bilo že sprejetih, sprejeti pa bo treba še nove," je povedala vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Nataša Goršek Mencin.

Ker želijo za oblikovanje prihodnje podobe unije pridobiti tudi širšo javnost, prirejajo v sodelovanju z ministrstvom za zunanje zadeve in uradom vlade za komuniciranje niz razprav "Več Evrope - več Slovenije" po vsej državi. Na današnji razpravi v Mariboru v izvedbi Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS) so se osredotočili na socialno razsežnost evropske ekonomske in monetarne unije. "Evropa je v obdobju, ko je treba zlasti državljane vprašati, kam naj se obrnemo naprej," je za STA povedala Goršek Mencinova.

Vprašanja, mnenja in predloge, ki jih bodo zbrali na razpravah in prek spleta, bodo v pomoč slovenski vladi pri oblikovanju stališč Slovenije do prihodnosti EU in vloge Slovenije v njej. "Z vami želimo preverjati ideje, ki jih pripravljamo in zagovarjamo v Bruslju," je pojasnila Tina Vodnik z ministrstva za zunanje zadeve. "Razprava na temo socialne dimenzije je še posebej pomembna, saj je te v zadnjih letih umanjkalo."

Po besedah direktorice generalne direkcije za zaposlovanje pri Evropski komisiji Lieve Fransen so med državami članicami EU velike razlike, čeprav bi morale vse stremeti k istim ciljem. "Nekatere države so na boljšem, ker so reformirale svoje sisteme socialne zaščite v času rasti," je povedala in kot primer navedla skandinavske države.

Vesna Leskošek z ljubljanske fakultete za socialno delo je spomnila, da je socialna država v Evropi nastala po drugi svetovni vojni in je preživela že več kriz, zato ne more držati trditev, da je socialna država možna le v času gospodarske rasti. "Socialne države nikoli nismo razsuvali, kot jo razsuvamo danes," je dejala. "Tega ne moremo povezovati izključno s krizo, saj so se spremembe politik, vsaj v Sloveniji, začele že leta 2005, torej dolgo časa pred krizo." Po njenem mnenju je eden od glavnih problemov ta, da se je celotna socialna zakonodaja podredila trgu dela, s čimer se povečuje moč delodajalcev in posledično manjša moč oziroma slabša položaj delavcev.