RAPALSKA POGODBA JO JE VZELA, PARIŠKA VRNILA: Kaj upodablja slika Rapallo? (FOTO)

Koper

Za nami je pomemben praznik Primorcev, dan vrnitve Primorske k matični domovini. Vendar pot skozi zgodovino do pridobitve današnjega ozemlja ni bila niti lahka niti kratka.

Že slika Rapallo slovenskega slikarja, grafika in kiparja Toneta Kralja iz leta 1943 spominja na Rapalsko mirovno pogodbo, ki sta jo 12. novembra 1920 v Rapallu podpisali Kraljevina SHS in Kraljevina Italija. Italija je z njo pridobila pomembne dele ozemlja na Balkanu in s tem tudi celotno Primorsko, saj je meja takrat potekala od Kranjske Gore, mimo Triglava, pa vse do Logatca in Snežnika. Tako je pod Italijo prišlo ne samo ozemlje, kjer so živeli večinoma Italijani, kot npr. obmorska Istra, Zadar in Trst, ampak tudi celotna Primorska in Notranjska, kjer so živeli skoraj izključno Slovenci.

Pogodbo med Rimom in Beogradom je slovenski narod razumel kot izdajo in velik udarec, s katerim se je od domovine odrezalo celoten jugozahodni del. Slika je nastala sredi 2. svetovne vojne in je služila kot propagandno sporočilo, s katerim bi ljudstvo motivirali k uporu proti italijanskim in nemškim vojaškim silam.

Na sliki je upodobljena domovina Slovenija, ki so ji v noge (ki predstavljajo Primorsko) zakoličili mejo, in jo zvezali, da se ni mogla upirati. Na zgornjem delu so prikazane neme maske obrazov političnih udeležencev kupčije s slovenskim ozemljem, spodaj pa fašistični črnosrajčniki in italijanski vojaki, ki glodajo njene noge (Primorsko).

Na tleh vidimo mošnjiček s krvavimi kovanci in napisom London 1915, kar simbolizira Londonski sporazum, s katerim so sile Antante prepričale Italijo, naj v prvi svetovni vojni stopi na njihovo stran in skupno napade Avstro-Ogrsko. V zameno so ji obljubile ozemeljske pridobitve.

Slika tako simbolizira najtežje obdobje primorskih in istrskih Slovencev, ko je fašistična Italija s svojo raznarodovalno zakonodajo, hotela izbrisati večnacionalni značaj Julijske krajine. Po slovenskem narodnem telesu, ki ga simbolizira ženska, odeta v slovenske narodne barve, sega Italija kot simbol toskanskih režečih volkov, fašistov, ki jih predstavlja spomenik italijanskim vojakom v prvi svetovni vojni (v levem kotu tudi lik Mussolinija).

Simbolika slike seže še dlje, v čas druge svetovne vojne, saj vidimo, kako nacistični orel kljuva roke domovine. Šele 15. septembra 1947, ko je bila uveljavljena pariška mirovna pogodba z Italijo, je takratni Jugoslaviji in s tem tudi Sloveniji dodelila velik del Primorske. Zato na ta dan obeležujemo največji praznik Primorcev.

Sliko Rapallo si lahko ogledate v oddelku Novejša zgodovina – od Avstro-Ogrske do Jugoslavije, v Pokrajinskem muzeju v Kopru.

Deli novico: