Sproščanje hormonov, ki povzročajo dobro počutje

Raziskave kažejo, da prijazna dejanja v naših možganih povečujejo izločanje serotonina. Serotonin, naravno prisoten nevrotransmiter, ureja prebavo, pretok krvi, gostoto kosti, spolno delovanje in predvsem naše razpoloženje. Serotonin je kemična snov v telesu, ki nadzira naš občutek dobrega počutja. Nekateri mu pravijo, kar hormon sreče. Kadar je nivo seratonina kronično nizek, se lahko pojavijo duševne bolezni, kot so depresija, anksioznost, panični napadi. Prijazne besede in dejanja dokazano povečajo nivo seratonina in izboljšajo funkcijo imunskega sistema pri obeh udeležencih.

Pri nesebičnem, prijaznem dejanju gre dinamika razpoloženja tako kot pri intenzivni vadbi: visoka energičnost, močni občutki, ki jim sledi spokojnost in mirnost. Podobno kot pri teku, se sprožijo intenzivni fizični občutki, sproščajo se endorfini – naravna zdravila proti bolečinam našega telesa, čemur sledi izboljšano čustveno počutje.

Varovanje srca in upočasnjevanje procesa staranja

Kadar smo prijazni, nam je ponavadi toplo pri srcu. V stanju čustvene topline se nam v telesu in možganih tvori hormon oksitocin. Ta v krvnih žilah sprošča kemično spojino dušikov oksid, ki razširja krvne žile, kar zmanjšuje krvni pritisk, s tem pa zavarujemo svoje srce.

Proces staranja med drugim pospešujejo še prosti radikali in vnetja. Oksitocin, ki ga naše telo proizvaja med stanjem čustvene topline, zmanjšuje raven prostih radikalov in vnetja v kardiovaskularnem sistemu. S tem upočasni tudi staranje.

Zmanjšanje občutka anksioznosti

Anksioznost ali tesnoba je neprijetno, strahu podobno čustveno stanje, ki se pojavlja pri mnogih ljudeh. Medtem ko obstaja več načinov za zmanjšanje tesnobe, na primer meditacija, gibanje, zdravila na recept in naravna zdravila, kaže, da je biti prijazen do drugih lahko eden najlažjih in najcenejših načinov za zmanjšanje občutka tesnobe

V študiji o sreči, ki so jo naredili na Univerzi v Britanski Kolumbiji, so ugotovili, da je socialna tesnoba povezana z nizko pozitivno afektivnostjo, dejavnikom, ki lahko pomembno vpliva na psihološko počutje in sposobnost prilagoditve. Pozitivna afektivnost pomeni, da so posamezniki bolj nagnjeni k občutenju pozitivnih emocij, kot so veselje, entuziazem, razburjenje, ter negativno afektivnost, za katero so bolj značilna čustva žalosti, tesnobe, razdražljivosti … Raziskovalci so ugotovili, da se je pri udeležencih, ki so prakticirali prijaznost, pozitivna afektivnost znatno povečala, poleg tega pa se je to povečanje kazalo skozi štiri tedne.

Torej, naslednjič, ko se počutite nekoliko zaskrbljene, poiščite priložnosti, da pomagate drugim. Še tako majhna gesta, lepa beseda, dejanje lahko nekomu spremeni življenje na bolje.

Premagovanje stresa

Kako dragocene so prijazne besede in dejanja se ponavadi najbolje zavemo, ko smo v stiski. Raven stresa se včasih dvigne v nebo in takrat potrebujemo "orožje", da se spopademo z njim. Obstajajo seveda čudovite in preproste metode, ki nam pomagajo hitro najti notranji mir, od različnih dihalnih vaj … do pospravljanja.

Izberete pa lahko tudi besedne zveze za zmanjšanje stresa. To so na primer mantre, citati ali del besedila pesmi, ki vaše srce napolnijo s toplino in dajejo občutek harmonije.

Tu je kratek seznam "čarobnih" besednih zvez, ki lahko pomagajo v uspešnem boju proti stresu:

- Tudi to bo minilo.

- Vdihni. Izdihni. Pojdi naprej.

- Življenje je proces.

- Strah me je, a bom to vseeno storil/a, ker vem, da je dobro zame.

- Močnejši/a sem, kot si mislim.

- Najboljše še prihaja.

- Ne joči, ker je konec. Nasmehni se, ker se je zgodilo. Čas je za nov in boljši začetek.

- Sprejel/a bom tisto, česar ne morem spremeniti.

- Izberem srečo.