"Menim, da smo pomembni zaradi vsebin, ki jih podajamo, pa seveda tudi zaradi vrednot, ki jih skupaj z različnimi javnostmi postavljamo v ospredje," je poudaril Lampreht.

Poudaril je, da je Radio Slovenija ne glede na drugačno sprejemanje fenomena radia zlasti med mlajšimi poslušalci ohranil svojo predvidljivo in pa tudi prepoznavno programsko shemo ter razmeroma enostaven način posredovanja lastnih vsebin.

Ne želijo biti všečni

"V več kot dobrih osmih desetletjih smo pridobili izkušnje, znanje, bogate arhive, s katerimi se ne more pohvaliti nobena druga medijska organizacija v Sloveniji. Našim uporabnikom ponujamo edinstvene, predvsem pa kakovostne programske vsebine, ki so jim dostopne prek obstoječih in vedno novih komunikacijskih poti," je zapisal generalni direktor RTV Slovenija Marko Filli.

Lampreht je ob tem poudaril še, da Radio Slovenija ne želi biti všečen, "pač pa še vedno ostati med najboljšimi ponudniki vsebin v smislu obveščanja, razvedrila in izobraževanja".

Program tudi iz Kopra

"S sodelavci v Kopru, v Mariboru in v Lendavi soustvarjamo programski kolorit, ki je drugačen od povprečja vsebin, ki jih oblikuje naša radijska konkurenca na Slovenskem," je dodal.

Ko je bil Radio Slovenija že dodobra sprejet med poslušalci, je proti koncu leta 1958 začela oddajati tudi redna televizijska postaja, vendar kot članica skupnega jugoslovanskega televizijskega programa. Televizija Ljubljana je imela takrat 30 odstotni delež sporeda.

Ob ustanovitvi Televizije Ljubljana je združeno podjetje dobilo ime RTV Ljubljana in se nato leta 1990 preimenovalo v RTV Slovenija.