V prvem delu konference, ki jo je ministrstvo pripravilo skupaj z Evropsko komisijo, so govorci predstavili raziskave, ki kažejo na zaskrbljujoč obseg pojava sovražnega govora na spletu. Razpravljali so o sodelovanju nacionalnih organov in organizacij civilne družbe v boju temu, so sporočili s pravosodnega ministrstva.

[Konferenca »IZKORENINJANJE KAZNIVIH DEJANJ IZ SOVRAŠTVA IN SOVRAŽNEGA GOVORA«]

Minister Dikaučič: »Svoboda izražanja ima tudi svoj negativni vidik. Kot vsaka svoboščina ima svoje meje in ta meja so pravice drugih in varovanje človekovega dostojanstva.«#EU2021SI pic.twitter.com/xciBu7iA9N

— Ministrstvo za pravosodje (@Mpravosodje) October 28, 2021

Na dogodku so predstavili projekt EStAR (ODIHR), katerega izsledki bodo koristili tako nacionalnim oblastem pri oblikovanju kakovostnih rešitev za pomoč žrtvam kot tudi posameznikom, ki so v vsakodnevnih stikih z žrtvami dejanj iz sovraštva.

Razprava je pokazala, kako kompleksen je odnos med temeljnimi pravicami, na primer med pravico do svobode izražanja in pravico do človekovega dostojanstva, kako svetovni splet vnaša nove dimenzije v medosebne odnose in komuniciranje ter kako pomembno je odprto in poglobljeno razpravljati o konkretnih rešitvah.

Žrtve sovražnega govora in dejanj iz sovraštva morajo biti deležne opolnomočenja, podpore in učinkovitega naslavljanja njihovih pravic. Splet in spletne platforme dodatno potencirajo negativne učinke sovražnega govora, saj se vsebine v trenutku lahko nezadržno širijo širokemu krogu naslovnikov, so ob tem poudarili na ministrstvu.

Minister Dikaučič je ob tem izpostavil, da "moramo imeti pri oblikovanju nacionalnih in evropskih rešitev pred očmi posamezno žrtev sovražnih dejanj, ki je prepogosto pripadnik ranljivih skupin". "Kar je prepovedano v realnem svetu, bi moralo biti prepovedano tudi na spletu," je dodal.

Udeležence je nagovoril tudi evropski komisar za pravosodje Didier Reynders, ki je poudaril, da se sovraštvo in zločini iz sovraštva krepijo zaskrbljujoče hitro. Razmere pa so se še poslabšale z zdravstveno krizo, je povedal.

Sovražni govor in zločini iz sovraštva po njegovih besedah povzročajo trpljenje žrtvam in njihovim skupnostim ter omejujejo njihove svoboščine in pravice. Obenem vplivajo tudi na družbe, saj slabijo naše pluralistične demokracije. Zavzel se je za učinkovit odziv na to.

Predstavil je tudi pobudo Evropske komisije za razširitev liste kaznivih dejanj Evropske unije na vse oblike kaznivih dejanj iz sovraštva in sovražnega govora. To bo po komisarjevih besedah tlakovalo pot močnemu pravnemu okviru za boj proti tovrstnim zločinom v EU.

Osveščanje o pomenu učinkovitega boja proti sovražnemu govoru in kaznivim dejanjem iz sovraštva je sicer ena od prioritet slovenskega predsedovanja Svetu EU na področju pravosodja.