OVK je storila tisto, kar po zakonu sme, celo mora storiti. Na podlagi dokazov (določene glasovnice, pravilni rezultat štetja določenih glasov) je ugotovila, da je prišlo do napak. Zelo pomembno. Napako je popravila tako, da je ugotovila pravilni rezultat volitev. Tudi zelo pomembno. Poudarjam, to OVK sme storiti in mora storiti, če je to treba storiti zaradi jasno ugotovljenih, dokazanih in očitnih napak. A tu se pojavi bistveno vprašanje: je rezultat pravilen, ali pa je "le pravilnejši"?

OVK je ugotovila, da so bile napake storjene, posledica njihovega popravka pa je večje število glasov za novoizvoljenega župana: še za 10 glasov, skupaj 17 glasov prednosti. Zelo pomembno, glede na tesnost izida. A na mestu je vprašanje: kaj pa, če bi OVK ugotovila nasprotno, da popravek napak pomeni prištetje desetih glasov drugemu kandidatu? To bi pomenilo, da je zmagovalec volitev dosedanji župan. Kako bi se odzvali mediji? In javnost? S "teorijo zarote" in trditvami o koruptivnem ravnanju, prevari ipd.? Verjetno.

Še bolj je to verjetno ob odnosu medijev do tega dogajanja. Ta odnos, poročanje o tem, tudi pri RTV Slovenija, ni bil primer zgledno objektivnega in nepristranskega poročanja. Tega vtisa ni popravila niti včerajšnja oddaja Tarča, v kateri so neposredno nastopali glavni akterji povolilnega dogajanja v MOK, niti izbira besed voditeljice. Šlo je za jasno izraženo pričakovanje, kaj se pričakuje od OVK in za neposredno izraženi dvom v objektivnost končne odločitve OVK, če ta ne bo … v skladu s pričakovanji medija/-ev in polovice občinske javnosti. V tem smislu "prava".

Ne zdi se mi prav, da je zaradi vklopa predsednika OVK v oddajo komisija prekinila z delom. In postavijo se vprašanja: ali je takšen medijski odnos do dogajanja pravilen; ali lahko pomeni pritisk na odločevalce; ali lahko vpliva na dlakocepsko pravno natančnost in objektivno brezmadežnost njihove končne odločitve? Ne nujno. Lahko pa. To ne pomeni, da je končna odločitev rezultat takšnega posrednega vpliva. Niso pa ta vprašanja nepomembna. Pomembna so enako, kot so bila pomembna pred tem, ko so mediji in polovica javnosti že vnaprej očitali OVK pristranskost – v korist dosedanjega župana. Je zanje končna odločitev OVK – predvsem prijetno – presenečenje?

Končni sklep se zdi na dlani. OVK je storila, kar sme in mora. Ni razloga ne verjeti, da je to storila strokovno in objektivno, z nadzorno gotovostjo. A kaj bi se zgodilo, če bi preverjene glasovnice in glasovi pokazali v drugo smer, v prid drugemu kandidatu? Primer zagotovo ne bi bil zaključen z odločitvijo OVK, v javnosti in medijih pa bi brstele navijaške strasti.

Treba je počakati na obrazložitev OVK, zakaj se je odločila za korekcijo rezultata, ne pa za ponovno štetje in preverjanje vseh glasovnic. S tem bi se od "verjetja", da drugih napak ni bilo, premaknila bližje "gotovosti", da jih ni bilo. Senca dvoma bi bila neznatna. In če bi novoizvoljeni župan po novem štetju prejel še več glasov, dosegel večjo razliko, bi se tega zagotovo veselil.

Zato ostajam prepričan, da je ob tako tesnem izidu novo štetje in preverjanje glasov razumna zahteva slehernega kandidata. Četudi tega zakon ne določa kot dolžnost volilnih komisij, pa bi DVK ali sodišča lahko izdelala standard, kdaj naj bo taka zahteva razumljena kot pravica kandidata. OVK MOK je poraženemu kandidatu ponudila razlog za pritožbo in morebitni sodni spor. Razen, če obrazložitev njene odločitve ne bo tako prepričljiva, da bo vse zapisano zgoraj le vmesni in stvarno neutemeljeni pomislek.

Izr. prof. dr. Andraž Teršek