Zdravniški pregledi so za osem odstotkov anketirancev predstavljali manjše, za pet odstotkov pa veliko finančno breme. Medtem so večje breme za gospodinjstva predstavljali stroški za zdravila, saj so bili veliko breme za 13 odstotkov vseh gospodinjstev, in stroški zobozdravstvenih storitev, ki so predstavljali veliko finančno breme za 18 odstotkov tistih gospodinjstev, ki so uporabila zobozdravstvene storitve, so zapisali na Statističnem uradu RS (Surs).

V tem obdobju je 40 odstotkov oseb vsaj trikrat obiskalo splošnega zdravnika ali se z njim posvetovalo v živo, po telefonu ali po elektronski pošti vsaj trikrat, zdravnika specialista pa 20 odstotkov oseb. Zobozdravnika je najmanj trikrat obiskalo 23 odstotkov oseb, starih 16 ali več let. Ženske so zdravnike in zobozdravnike obiskovale v večjem odstotku kot moški.

Starši: otroci so ovirani pri vsakodnevnih aktivnostih

Kot so navedli, je skoraj dve tretjini oz. 64 odstotkov otrok, starih do 16 let, po ocenah staršev oz. skrbnikov bilo splošno v zelo dobrem zdravstvenem stanju. Nekoliko nižji odstotek otrok, ki so po mnenju svojih staršev ali skrbnikov v zelo dobrem zdravstvenem stanju, pa je v starostni skupini od 11 do 15 let. Po njihovih ocenah naj bi bilo zelo zdravih dečkov v tej starostni skupini 60 odstotkov, deklic pa 57 odstotkov.

Starši so za dva odstotka otrok ocenili, da so zmerno ovirani pri vsakodnevnih aktivnostih. Zelo oviranih, kar pomeni, da je oviranost zaradi zdravstvenih težav trajala pri otroku neprekinjeno že vsaj šest mesecev, pa naj bi jih bilo po njihovih ocenah en odstotek.

V dveh tednih pred anketiranjem v 2017 je 43 odstotkov oseb, starih 16 ali več let, jemalo zdravila, ki jih je predpisal zdravnik. Kontracepcija pri tem ni bila upoštevana. Zdravila na recept je v omenjenih dveh tednih jemalo sedem odstotkov več žensk kot moških, prav tako je zdravila na recept jemalo več starejših, in sicer 84 odstotkov, so navedli na Sursu.

Več podhranjenih žensk in predebelih moških

Zapisali so, da je bilo po indeksu telesne mase med osebami, starimi vsaj 16 let, podhranjenih tri odstotke. Normalno hranjenih je bilo 45 odstotkov, čezmerno hranjenih 36 odstotkov, 16 odstotkov oseb pa je bilo debelih.

Podhranjenih je bilo več žensk kot moških, predebelih pa več moških kot žensk. V obeh primerih je razlika bila največja med mladimi, starimi od 16 do 24 let. Podhranjenih je bilo 16 odstotkov, predebelih pa 15 odstotkov mladih žensk, medtem ko je bilo med mladimi moškimi podhranjenih pet odstotkov, predebelih pa 30 odstotkov oseb.

Skoraj petina Slovencev kadi, manj jih pije alkohol vsak dan

Med prebivalci, starimi 16 let ali več, je v letu 2017 bilo 17 odstotkov rednih kadilcev tobačnih izdelkov. Od tega je bilo 20 odstotkov moških in 14 odstotkov žensk, pet odstotkov pa je bilo občasnih kadilcev. Med rednimi kadilci jih je 98 odstotkov kadilo cigarete vsak dan.

Alkoholne pijače je v obdobju enega leta pred anketiranjem v letu 2017 vsak dan ali skoraj vsak dan uživalo šest odstotkov oseb, starih 16 let ali več. Vsak teden, vendar ne vsak dan, je alkoholno pijačo popilo 23 odstotkov oseb, vsak mesec, vendar ne vsak teden, 28 odstotkov oseb, manj kot enkrat na mesec 21 odstotkov oseb, nikoli pa 23 odstotkov oseb. Med moškimi je bilo več pivcev alkoholnih pijač kot med ženskami, so še zapisali.