PO ZDA PADAJO KIPI KRIŠTOFA KOLUMBA: Američanom je očitno dokončno prekipelo (VIDEO)

Svet

V Bostonu so v sredo obglavili kip italijanskemu morjeplovcu Krištofu Kolumbu, v Richmondu so ga podrli, zažgali in vrgli v jezero. Protirasistični naboj, ki je izbruhnil po smrti Georgea Floyda v Minneapolisu, udarja tudi ob simbole, ki so za številne v ZDA rasistični.

Krištof Kolumb je sicer v ZDA pod udarom že nekaj zadnjih let. Italijan je leta 1492 med iskanjem nove poti proti Aziji za špansko krono trčil ob tisti čas za Evropo neznano celino. Italijanski priseljenci v ZDA so ga uspešno prodali kot odkritelja Amerike, čeprav obstaja več kot dovolj zgodovinskih dokazov, da je že v 10. stoletju na obalo Kanade podobno kot Kolumb ob San Salvador prispel vikinški morjeplovec Leif Erikson.

Vikingom niso postavljali spomenike, sicer pa njihova pot ni pomenila splošne invazije Evropejcev na ameriško celino, ki je sledila Kolumbovi poti. Potomci ameriških Indijancev imajo Kolumba za simbol začetka genocida, iztrebljanja in zasužnjevanja.

Kolumbov dan preimenovali v dan domorodnega prebivalstva

Takšno mnenje se širi in številna mesta so praznik Kolumbov dan, ki pade na 12. oktober, že preimenovala v dan domorodnega prebivalstva. Sicer ne vsa, saj je na primer v New Yorku italijanska skupnost preveč vplivna, vendar pa morajo zadnja leta na praznik policisti dodatno varovati Kolumbove spomenike. V Bostonu, kjer so ga sedaj obglavili, ga bodo premestili v muzej, v Richmondu ga morajo najprej potegniti iz jezera.

Po ZDA, ki so ga zajeli protesti proti rasizmu in policijskemu nasilju, sedaj z vidnih javnih mest odstranjujejo predvsem kipi generalom nekdanje konfederacije, ki se je želela v 19. stoletju odcepiti od ZDA, da ohrani suženjski sistem. Poraženi južnjaki so sicer izjemno uspešno poraz spremenili v zmago, saj imajo po ZDA skoraj več spomenikov, kot jih imajo generali zmagovitega severa oziroma osovraženi "jenkiji".

Zahteve po preimenovanju oporišč ameriških oboroženih sil

Pomagal je tudi Hollywood s filmi, ki so poveličevali "borce za svobodo" in vojsko ZDA prikazovali kot zločinske okupatorje. Med njimi je slaven film V vrtincu, ki je o ameriški državljanski vojni "izobrazil" ne le generacije Američanov, ampak tudi ljudi po svetu. Televizija HBO se je odločila, da ga umakne iz svojega programa, ker potvarja zgodovino in razvnela se je huda razprava o tem.

Vrstijo se tudi zahteve, da ameriške oborožene sile spremenijo imena svojih desetih oporišč, ki ironično nosijo imena generalov konfederacije, ki so se borili proti ZDA.

"Ti ljudje so bili izdajalci. Ne moreš uiti ironiji, da so oporišča poimenovana po ljudeh, ki so se z orožjem uprli ZDA, ker so želeli ohraniti pravico, da zasužnjijo druge. Poleg tega je bila večina generalov, katerih imena nosijo oporišča, nesposobnih ali slabih poveljnikov," je v reviji The Atlantic napisal nekdanji poveljnik zveze Nato, upokojeni general David Petraeus.

Ameriški predsednik Donald Trump se je nemudoma zavzel za ohranitev imen, ne glede na to, da mornarica odstranjuje konfederacijske simbole, enako so storili marinci, kopenska vojska pa nima načeloma nič proti preimenovanju oporišč.

"Ti spomeniki in zelo mogočne baze so postale del velike ameriške dediščine in del zgodovine zmag, zmage in svobode," je tvitnil Trump in ni pojasnil, kako poraženi generali v državljanski vojni simbolizirajo zmago oziroma kako borci za ohranitev suženjstva simbolizirajo svobodo.

Črno se piše tudi spomenikom v kongresni palači

"Moja vlada ne bo niti pomislila na preimenovanje teh veličastnih in legendarnih vojaških ustanov. V našo zgodovino največje države na svetu se ne bo posegalo," je zagotovil Trump, ki bo branil imena oporišč, kot so Fort Bragg, Fort Hood in Fort Benning.

Zagovorniki ohranitve konfederacijskih spomenikov v ZDA trdijo, da gre pač za del zgodovinske dediščine, potomci sužnjev pa imajo o tej dediščini svoje mnenje in sedaj po protestih zaradi novega primera policijskega nasilja nad temnopoltimi jim je, kot kaže, dokončno prekipelo.

Spomenikom se črno piše tudi v kongresni palači, kjer imajo 11 kipov južnjaških generalov in uradnikov. Predsednica predstavniškega doma kongresa, demokratka Nancy Pelosi je že zahtevala njihovo odstranitev. "Kipi v kongresu morajo utelesiti najvišje ideale naše države. Spomeniki ljudem, ki so zagovarjali okrutnost in barbarizem, so groteskna žalitev tem idealom, saj simbolizirajo sovraštvo ne pa dediščine," je sporočila Pelosijeva.

Novega trenutka se zavedajo tudi v najbolj "belem" od vseh ameriških športov razen hokeja na ledu - avtomobilskih dirkah Nascar, kjer so se odločili, da bodo odstranili in prepovedali južnjaško konfederacijsko zastavo, ki je tekme doslej krasila skoraj bolj kot ameriška zastava.

Deli novico:

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija