PO MIŠJI ŠE PORAST ZAJČJE MRZLICE, NAJVEČ PRIMEROV NA PRIMORSKEM: V šempetrski bolnišnici hospitalizirali že sedem ljudi

Slovenija

Potem, ko je stroka pričela opozarjati na povečan pojav mišje mrzlice, se je v zadnjem času povečalo tudi število zajčje mrzlice. Največ primerov so zabeležili na severnem Primorskem, enega na Gorenjskem, poroča RTV. Doslej so potrdili 17 okužb s to boleznijo.

Kot so še sporočili iz novogoriške enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), je bilo od skupaj 17 okužb s tularemijo, potrjenih v zadnjih tednih na severnem Primorskem, devet primerov na Tolminskem, sedem na Ajdovskem in eden na Goriškem. Gre za redko bolezen, ki je v regiji niso zabeležili že več desetletij.

Kot pojasnjujejo na novogoriškem NIJZ, se bolezen prične z nenadno visoko telesno temperaturo in mrzlico, na koži se pojavi bulica, iz katere nastane mehurček. Ta poči in nastane manjša rana. V zadnjih 15 letih je bilo zabeleženih le 29 primerov, zdaj pa so v šempetrski bolnišnici hospitalizirali že sedem ljudi.

V večini primerov zajčja mrzlica prizadene pljuča, eden od zapletov je tudi možgansko vnetje. Prenašalcev bakterije je več, od miši, voluharic, divjih zajcev in kuncev, poroča portal. 

Bakterija se prenaša s stikom z različnimi živalmi (zajci, kunci, voluharji, mišmi) ter tudi z vbodom klopa. Redkejša možnost okužbe je še z inhalacijo prahu, ki nastaja npr. med kmečkimi opravili in z zaužitjem kontaminirane hrane in vode. Prav to se je zelo verjetno zgodilo tudi v primerih na Tolminskem in Ajdovskem, kjer je okužba prišla iz manjšega zasebnega onesnaženega vodnega vira.

Z NIJZ so zato obvestili upravljavce vodovodov na severnem Primorskem o pojavu tularemije ter jim poslali priporočila. Opozarjajo, da je potrebno biti pozoren na morebitne iztrebke glodavcev ali poginule živali, še posebej pri zasebnih vodovodih, kjer se voda običajno ne dezinficira oz. kako drugače obdeluje.

Kot je pojasnila epidemiologinja Tatjana Frelih z novogoriške enote NIJZ, je sicer podvrsta te bakterije, ki se pojavlja na evropskem prostoru, manj virulentna od podvrste na ameriških tleh, zato se lahko zdravi z antibiotiki in do smrtnih primerov ne bi smelo prihajati.

Začetek tularemije oziroma zajčje mrzlice je sicer neznačilen; pojavijo se mrzlica, vročina, glavobol, slabo počutje, lahko bolečine v trebuhu, v nadaljnjem poteku pa so za večino primerov značilne kožne razjede ter povečane lokalne bezgavke.

Med zaščitne ukrepe sodijo izogibanje truplom mrtvih ali bolnih živali oz. ustrezna zaščita pri stiku z njimi, uporaba maske pri delu v naravi in čiščenju drvarnic in kleti. Pred okuženimi klopi, muhami in komarji pa se zaščitimo s primerno obleko in uporabo zaščitnih sredstev. Priporočljivo je, da ne pijemo vode, ki ni nadzorovana oz. ustrezno dezinficirana, ter da prostore, kjer shranjujemo hrano, zaščitimo pred mrčesom in glodalci.

Deli novico:

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija
hribi |  21 .07. 2021 ob  08: 48
-1
A novinarji ne znate več nič drugega pisati kot o nekih boleznih, virusih? Take in podobne informacije bi zlahka spregledali, ker je to normalen pojav. Ustvarjate bolezni in paranoje.