PO DESETLETJIH ONESNAŽEVANJA: Vipava je spet primerna za kopanje, domačini se veselijo

Slovenija

Po desetletjih onesnaževanja se v reki Vipavi znova kopajo, voda je dovolj čista tudi za živelj v njej. Naselja ob reki so priključena na čistilne naprave, lani pa so lastno čistilno napravo naredili tudi v nekdanji mlekarni, zdaj obratu Ekolat v Vipavi, ki je z izpusti dolgo onesnaževala reko.

www.slovenia.info/Tomo Jeseničnik

Odpadne vode iz Ekolata vsebujejo precej maščob, ki se pri procesu čiščenja odpadne vode kopičijo v blatu. Ta dehidrira, njegova struktura pa je zaradi velike vsebnosti maščob drugačna, to pa pri visokih temperaturah in nizkem tlaku povzroča smrad, ki so ga zaznavali v okolici.

Tudi kraji dolvodno imajo danes kanalizacijske sisteme, ki so priklopljeni na čistilne naprave. Kemijsko stanje vode iz Vipave je tako v zadnjih letih po podatkih Agencije RS za okolje (Arso) dobro. Domačini se veselijo, da so na reki zdaj možne različne rekreativne dejavnosti. V občinah, skozi katere teče, tako že načrtujejo nekatere rekreativne in turistične dejavnosti. Na Vipavi sta dve merilni mesti, kjer preverjajo kakovost vode, in sicer pri Velikih Žabljah, kjer je dobro tudi ekološko stanje vode, in pri Mirnu, kjer je ekološko stanje zmerno. Struga reke, po kateri je dobila ime Vipavska dolina, je bila sicer v 80. letih prejšnjega stoletja v večjem delu toka umetno preoblikovana, ob regulacijah so njene vijugaste zavoje na več mestih zravnali.

www.slovenia.info/Tomo Jeseničnik

Reka je v zadnjih letih stična točka treh projektov z namenom izboljšanja pogojev življenja v Vipavski dolini. Občine v dolini si v okviru projektov Grevislina in VIPava prizadevajo za nove turistične pridobitve in izboljšanje poplavne varnosti, saj reka pogosto poplavlja.

Na območju Vipavske doline je v okviru projektov med drugim predvidena vzpostavitev tematske učne poti, vključno z novo brvjo čez Vipavo v Dornberku. Na robu gozda Panovec v Novi Gorici pa obnavljajo močvirni travnik, kjer živi močno ogrožena populacija metulja strašničin mravljiščar.

Deli novico:

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija