PO 26 LETIH KONEC POSTOPKA PROTI RATKU MLADIĆU: Pravnomočno obsojen na dosmrtno ječo (FOTO, VIDEO)

Svet

Prizivni senat Mehanizma za mednarodna kazenska sodišča je v pritožbenem postopku danes bivšega poveljnika vojske Republike srbske Ratka Mladića pravnomočno obsodil na dosmrtni zapor zaradi genocida v Srebrenici in drugih zločinov med vojno v BiH. Kot neutemeljene je zavrnil pritožbe obrambe, zavrnil pa je tudi pritožbo tožilstva.

Petčlanski senat je ob nasprotnem mnenju predsedujoče sodnice Prisce Matimbe Nyambe iz Zambije kot neutemeljene zavrnil Mladićevo pritožbo v vseh točkah. Mladić je v pritožbi skušal zavrniti svojo odgovornost za vse zločine, tudi za genocid v Srebrenici in obleganje Sarajeva, s trditvijo, da ni bil del skupnega zločinskega naklepa.

Predsedujoča sodnica je med drugim pojasnila, da "ni prepričljiva njegova trditev, da je v Srebrenici deloval s ciljem, da bi civiliste evakuirali iz humanitarnih razlogov". Večina sodnikov je zaradi teže očitanih zločinov tudi zavrnila možnost sprejema olajševalnih okoliščin, ki bi privedle do znižanja kazni, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.

Sodniki so zavrnili tudi pritožbo tožilstva na točko obtožnice, v kateri je bil Mladić na sojenju na prvi stopnji leta 2017 oproščen krivde za genocid nad Bošnjaki in bosanskimi Hrvati v petih občinah v BiH leta 1992. Sodniki prizivnega senata so oprostilno sodbo v tej točki potrdili z obrazložitvijo, da kljub etničnemu čiščenju tu ni šlo za genocid, saj ni vplivalo na obstanek celotne etnične skupine.

Potrdili so tudi ključne ugotovitve haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, ki je Mladića na prvi stopnji 22. novembra 2017 obsodilo na dosmrtni zapor. Sodišče ga je kot takratnega načelnika generalštaba vojske Republike srbske spoznalo za krivega najhujših zločinov - genocida zaradi poboja več kot 8000 Bošnjakov v Srebrenici leta 1995 ter vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti, tudi med obleganjem Sarajeva, in zaradi zajetja opazovalcev Združenih narodov in modrih čelad med vojno v BiH.

Ob sodnici Nyambe so bili ostali člani sodnega senata Aminatta Lois Runeni N'gums, Seymour Panton, Elizabeth Ibanda-Nahamya ter Mustapha El Baaj. V glavnem so jih imenovali, ko je sodišče sprejelo pripombe obrambe iz leta 2018, da bi lahko bili pristranski prvotno določeni sodniki, kot sta bila izkušena Theodore Merona in Carmel Agius, ki sta aktivno sodelovala v drugih pomembnih sodnih postopkih proti bivšim vojaškim in političnim predstavnikom bosanskih Srbov, navaja Hina.

Na izreku pravnomočne sodbe je bil danes tudi 78-letni Mladić, ki so ga zaradi pandemije covida-19 obdajale prozorne pregrade. Preko slušalk je umirjeno poslušal izrek sodbe, ki ga je podala predsedujoča sodnica. Potrdila je, da so sodniki "potrdili kazen na dosmrtni zapor, ki jo je Mladiću izreklo haaško sodišče". Mladić je trenutno v priporu na Nizozemskem, ostanek kazni pa naj bi prestal v državi, ki še ni določena, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Mladićev sin Darko Mladić je za srbsko tiskovno agencijo Tanjug napovedal, da bodo skušali ugotoviti, ali obstaja možnost revizije sodbe.

Glavni tožilec MICT Serge Brammertz je v izjavi izpostavil, da je prizivni senat zavrnil pritožbe obrambe in potrdil glavne ugotovitve haaškega sodišča. "Napočil je čas za sprejetje resnice", da Mladić sodi med najbolj razvpite vojne zločince v sodobni zgodovini. Njegova dejanja bi morali obsoditi vsi odgovorni visoki predstavniki na območju nekdanje Jugoslavije in po svetu, je še dejal. Poudaril je, da ne gre za sodbo proti srbskemu narodu, kot že desetletja manipulirajo Mladić in njegovi podporniki. "Mladićeva krivda je samo njegova".

S pravnomočno sodbo se je po 26 letih od vložitve obtožnice končal postopek proti Mladiću, ki je eden najodgovornejših za najbolj krvave dogodke med vojno v BiH med letoma 1992 in 1995 - genocid v Srebrenici in obleganje Sarajeva. V vojni je umrlo več kot 100.000 ljudi, 2,2 milijona pa jih je bilo pregnanih s svojih domov.

Mladić je vojaški del trojke, ki sta jo na politični strani predstavljala nekdanji jugoslovanski in srbski predsednik Slobodan Milošević ter nekdanji politični vodja bosanskih Srbov Radovan Karadžić. Milošević je umrl zaradi srčnega napada v svoji zaporniški celici v Haagu leta 2006, še preden se je končalo njegovo sojenje. Karadžić prestaja dosmrtno zaporno kazen zaradi genocida v Srebrenici in drugih grozodejstev.

Haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je prvo obtožnico proti Mladiću vložilo 25. julija 1995 skupaj z obtožnico za Karadžića. Od takrat je bil na begu, sodišče pa je obtožnici oktobra 2003 ločilo in jo večkrat spremenilo, nazadnje decembra 2011. Prijeli so ga 26. maja 2011 v Lazarevcu v Srbiji po 16 letih skrivanja.

Sojenje je trajalo od 16. maja 2012 do 15. decembra 2016. Po izreku prvostopenjske sodbe leta 2017 in vložitvi pritožb nanjo se je prizivni postopek začel avgusta lani po vrsti preložitev zaradi Mladićevega zdravja in omejitvenih ukrepov ob pandemiji.

Na MICT, ki je prevzel še nedokončane procese haaškega sodišča na območju nekdanje Jugoslavije po njegovi razpustitvi leta 2017, kot zadnje ostaja še ponovno sojenje bivšemu šefu srbske varnostne službe Franku Simatoviću in njegovemu pomočniku Jovici Stanišiću zaradi vojnih zločinov na Hrvaškem in v BiH.

Deli novico:

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija