"Lahko govorimo o epidemiji oslovskega kašlja," je za RTL dejala vodja službe za epidemiologijo nalezljivih bolezni na NZJZ Mirjana Lana Kosanović Ličina. Oslovski kašelj je bolezen dihal, ki jo povzroča bakterija Bortadella pertussis, ki se nahaja v ustih, žrelu in nosu. Simptomi so podobni kot pri ostalih virusnih boleznih, še posebej izrazit simptom pa je kašelj.

Kot nam je pojasnila Živa Mohar, pediatrinja v Zdravstvenem domu (ZD) Koper, ta kašelj lahko traja več tednov, predvsem ponoči. "Ob kašlju težko vdihnemo in dostikrat navajajo, da tudi bruhajo." Zbolimo lahko vsi – tako otroci kot odrasli. Za dojenčke pa je lahko bolezen tudi smrtno nevarna. Med bolj ogroženimi skupinami so "otroci, mlajši od enega leta, predvsem otroci mlajši od 6 mesecev in še bolj ogroženi mlajši od treh mesecev, ki še niso sami aktivno zaščiteni". Ogrožene so tudi nosečnice, ljudje z oslabljenim imunskim sistemom in tisti z različnimi boleznimi pljuč. 

Bakterija se prenaša kapljično, širjenje pa preprečujemo z razdaljo in ustrezno higieno rok. Bi nas moralo torej skrbeti, da se bolezen – glede na trenutno stanje pri naših južnih sosedih – množično razširi tudi pri nas?

"Prvo je pomembno, da vemo vsak zase, ali spadamo v eno izmed ogroženih skupin oziroma naši bližnji. Prav je, da poznamo svoj cepilni status in pomembno je, da vam povem, da se lahko tudi sami odločite za cepljenje – kljub temu da se na podlagi našega nacionalnega programa ne svetuje vsakemu cepljenje," pove pediatrinja. 

Prav cepljenje je eden od najbolj učinkovitih preventivnih načinov širjenja oslovskega kašlja – predvsem pa, da v skupnosti vzdržujemo visok delež cepljenih. "Po rednem obveznem programu svetujemo cepljenje za vse naše otroke, s tem zaščitimo njih. Cepimo tudi ogrožene, kot so nosečnice," pove pediatrinja. A učinkovitost cepiva sčasoma upada. Oslovski kašelj zdravimo z antibiotikom, ki zmanjša intenzivnost bolezni in hkrati zmanjša možnost prenosa bakterije na druge, poudarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.