Danes pravoslavci obeležujejo badnji dan, ki pomeni bdenje oziroma pričakovanje. Verniki so v svoje domove ponesli slamo in tako simbolično ustvarili prostor, v kakršnem se je rodil Jezus.

Pri večernem bogoslužju so zažgali in posvetili hrastova polena, imenovana badnjak, in jih razdelili vernikom. Slovesna bogoslužja bodo ponekod potekala že opolnoči, drugod pa se bodo v skladu s tradicijo odvila v zgodnjih jutranjih urah.

Pravoslavni verniki, ki jih je v Sloveniji po uradnih statistikah okoli 45.000, božič praznujejo pozneje kot večina kristjanov, saj uporabljajo julijanski koledar. Istočasno z njimi praznujejo tudi verniki v Črni gori, Makedoniji, Rusiji in Gruziji pa tudi v jeruzalemski, antiohijski, aleksandrijski in carigrajski patriarhiji. Grška, Romunska, Bolgarska in nekatere manjše pravoslavne cerkve pa so sprejele novi pravoslavni koledar ali Milankovićev koledar, ki je enak našemu, in so božič zaznamovale že pred dnevi.