Kot je dejal Fafangel, ni šlo za lahko odločitev, a število primerov tako hitro raste, da vseh primerov ne uspejo epidemiološko obravnavati na način, kot so jih doslej. Zato so se odločili, da se bodo osredotočili na najbolj ranljive skupine prebivalstva, ki se jim bo epidemiološka služba posvetila.

Domove za starejše in socialnovarstvene zavode so izbrali, ker je v njih najbolj ranljiva populacija in je tudi smrtnost zaradi bolezni ter breme za zdravstveni sistem lahko najvišje. Zdravstvene ustanove so pomembne, da družba sploh lahko deluje, brez njih pa ni druge možnosti kot "lock down". Šolstvo je pomembno iz družbenega vidika, da lahko otroci in mladostniki ostanejo v šolskih klopeh. Tesni stiki v skupnih gospodinjstvih pa so tisti, ki najpogosteje generirajo nove primere, je pojasnil Fafangel.

Epidemiologi bodo sicer, če bodo to zmogli, stopili v stik z vsakim obolelim, se z njim pogovorili in identificirali stike. Bo pa to potekalo v manjšem obsegu, na obolelih pa bo, da morda obvestijo še širši krog stikov, da ti ravnajo na način, da zmanjšajo širjenje okužb.

Epidemiologi delajo vsak dan več, nikakor manj, je poudaril Fafangel. Epidemiološka situacija se namreč ne umirja.

Kot se je izrazil Fafangel, je "epidemiološka odeja" prekratka, "če potegnemo na eni strani, se odkrijemo na drugi, če bomo vlekli na vseh straneh, se bo samo strgala in iskanja stikov ne bo več".

To pa po njegovih besedah pomeni, da epidemiologi rabijo pomoč. Vsi tisti, ki bodo dobili informacijo, da so bili v stiku z okuženo osebo, naj kar se da pazijo, da ne bi bolezni širili naprej, delajo od doma, če je to mogoče, pazijo na higieno rok in kašlja ter uporabljajo masko, če ni možno ohranjati medsebojne razdalje. Ob prvih znakih bolezni pa naj pokličejo svojega zdravnika in se izolirajo.