Poročali smo že o novem poskusu umeščanja hitre ceste (HC) na odseku od Kopra do mednarodnega mejnega prehoda (MMP) Dragonja. Kot so potrdili na Mestni občini Koper (MOK), se je MOK že opredelila do novega gradiva, ki so ga prejeli s strani ministrstva za naravne vire in prostor. Gre za gradivo "dopolnitev smernic in usmeritev za načrtovanje prostorskih ureditev državnega prostorskega načrta (DPN) za HC na odseku Koper–Dragonja", ki vsebuje predlog novega poteka trase hitre ceste.

MOK med drugim ugotavlja, da je iz posredovanega gradiva in stališč do predhodnih zbranih pripomb in predlogov javnosti razvidno, da je na ravni državnega prostorskega načrtovanja dokončno ukinjena lokacija oskrbne postaje na območju Bertokov. Kot so navedli, Krajevna skupnost Bertoki ob tem še vedno opozarja na prostorske omejitve ter okoljske vplive in obremenitve zaradi obstoječe hitre ceste in njenih predvidenih širitev.

"MOK je pri tem podala zahtevo za ureditev pravne podlage, iz katere bo dokončno in enoznačno izhajalo, da lokacija oskrbne postaje v Bertokih ni več predmet državnega prostorskega načrtovanja, predmetno zemljišče na območju Bertokov pa se pravno-formalno vrne v pristojnost občinskega prostorskega načrtovanja," so pojasnili v odgovoru na naša vprašanja. Prav tako je MOK podala zahtevo za celovito prostorsko ureditev naselja Bertoki vzdolž regionalne ceste, vključno s postavitvijo protihrupne zaščite in zelene vizualne bariere proti naselju, kar kot nujni omilitveni ukrep zahteva tudi krajevna skupnost.

Odprto ostaja tudi vprašanje območja Škocjana in Šalare, saj je, kot kaže, gradivo precej pomanjkljivo pripravljeno. "Ključna težava gradiva, kar zadeva območja vkopa Škocjan in nadkritja Šalara, je v tem, da niti iz grafičnih prikazov niti iz tekstualnega dela dokumentacije ni bilo možno razbrati in enoznačno razumeti predlagane tehnične in prostorske rešitve, na katero bi lahko MOK podal konkretne smernice za načrtovanje," ugotavljajo na MOK, ki zato zahteva, naj tekstualne in grafične sestavine dokumentacije jasno in enoznačno opredelijo prostorsko in gradbenotehnično rešitev poteka hitre trase ceste mimo Šalare in prek Vanganelske doline.

"Pričakujemo bolj jasen in predvsem enoznačen tehnični opis rešitve in grafične prikaze odseka trase hitre ceste prek Vanganelske doline, zlasti pa tlorisno situacijo, prečne prereze in prikazana križanja ter usklajenost z obstoječimi prometnicami, vodotoki in drugo gospodarsko javno infrastrukturo. Poleg tega je nujna tudi ustrezna utemeljitev predlagane rešitve z gradbenotehničnega, izvedbenega, urbanističnega in krajinskega vidika," so jasni v MOK.

Prav tako menijo, da se mora nova infrastrukturna ureditev dopolnjujoče umestiti v podobo urbanega roba oziroma silhueto južnega in jugovzhodnega dela Kopra ter v krajinsko podobo širšega prostora Vanganelske doline in  Šalare.

MOK tudi ugotavlja, da novim rešitvam manjka tudi okoljska presoja. "Za predlagano rešitev je potrebna tudi ustrezna okoljska presoja, ki mora poleg standardiziranih sestavin presoje vključiti tudi specifične vplive, kot so mikroklimatski vplivi in učinki v Šalari in Vanganelski dolini, vplivi na kmetijski proizvodni potencial in kakovost kmetijskih zemljišč ter na krajinsko podobo in vidno zaznamovanost novih ureditev v prostoru," opozarjajo. Zato so podali tudi predloge omilitvenih in izravnalnih ukrepov za minimaliziranje neugodnih učinkov in vplivov gradnje in delovanja prometnice na okolje na odsekih trase hitre ceste, ki potekajo tik ob poselitvenih območjih Kopra (Šalara, Paderna) in Bertokov.

Svoje ugotovitve je ministrstvu za naravne vire in prostor (MNVP) poslala tudi Občina Piran. Kot ugotavljajo, je iz prejetega gradiva razvidno, da so po javni razgrnitvi optimizirali priključek Padna; glede na sprejeta stališča se na območju Padne ponovno umesti priključek in predvidi polovični priključek za smer Koper. Prav tako so predvidene rešitve obcestnega prostora na območju naselja Dragonja s protihrupno zaščito in tako, da hitra cesta s strani naselja ne bo vizualno izpostavljena; pri tem se predlaga kamniti zid, ki naj bi bil visok vsaj 5,5 metra.

Na piranski občini opozarjajo, da podrobnejšega grafičnega prikaza poteka trase kot tudi izdelanih strokovnih podlag, kljub pozivu ministrstvu, niso dobili v pregled. Takšen zid pred naseljem za občino ni sprejemljiv. "Kljub temu smo podali stališče, da 5,5 metrov visok zid pred naseljem s stališča občine ni sprejemljiv in smo ponovno predlagali, da se preveri možnost pokritega vkopa trase HC pred naseljem Dragonja," navajajo. Občina načrtuje tudi nove ureditve na območju nekdanjega mesnopredelovalnega obrata podjetja Kras v Dragonji, zato menijo, da se morajo predvidene ureditve reševati na način, da se zagotovi dostop do območja in da se ohranijo vse obstoječe stavbe.

Piranska občina ima pomisleke tudi glede odlagališč zemeljskega izkopa, ki bo nastal ob gradnji hitre ceste, zato predlagajo, da se namesto odlagališč na predvidenih lokacijah pristopi h gradnji mokrih (sezonskih) zadrževalnikov za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč. Tako kot MOK tudi piranska občina opozarja, da zaradi pomanjkljivih prostorskih in tehničnih prikazov ni bilo mogoče razbrati vseh predvidenih ureditev, na katere bi bilo mogoče podati konkretnejše smernice.

Kot kaže, imajo na predlagane rešitve še najmanj pripomb v izolski občini, kjer predlagajo umik oskrbne postaje Bandel z območja kmetijskih zemljišč. "Občina je ministrstvu poslala dopolnitev smernic za načrtovanje prostorskih ureditev za HC Koper–Dragonja. Izpostavili smo predlog umika lokacije oskrbne postaje Bandel z območja kmetijskih zemljišč v izolski občini," navajajo ter poudarjajo: "Ključnih sprememb na območju obravnave v izolski občini ni." Glede končne potrditve novih rešitev ostajajo previdni. "Priprava akta s strani države še ni v fazi pridobivanja mnenj lokalnih nosilcev urejanja prostora. Ko bomo prejeli vlogo za podajo mnenja na gradivo v za to predvideni fazi postopka priprave državnega prostorskega akta, se bomo do njega opredelili," še pojasnjujejo.