Odbor DZ za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo bo danes po skrajšanem postopku obravnaval predlog novele zakona o varstvu javnega reda in miru. Obsežno razpravo je pričakovati zlasti ob predlaganem dopolnilu koalicijskih poslancev, s katerim je predvidena globa od 500 do 1000 evrov za tistega, ki "se prepira, vpije ali se nedostojno vede" do uradne osebe pri uradnem poslovanju ter najvišjih predstavnikov oblasti in njihovih bližnjih. Takšno ravnanje bo lahko obravnavano kot prekršek tudi, če ga bo na kraju osebno zaznala pooblaščena uradna oseba. Notranji minister Aleš Hojs je pojasnil, da so se za to odločili, ker so ugotovili, da je policija ob takšnih primerih napadov nemočna. Do predloga pa so kritični v opozicijskih LMŠ, SD in Levica.

Meira Hot

"Novele nikakor ne podpiram," nam je na naše vprašanje o tem odgovorila piranska poslanka SD Meira Hot, ki sicer doslej osebno ni bila deležna žaljenja in groženj oziroma nedostojnega vedenja. "Tudi če bi bila deležna tovrstnih ravnanj, novele ne bi podprla, saj naš pravni red nedostojno ravnanje oziroma grožnje že sankcionira, pri čemer ne razlikuje med političnimi funkcionarji in državljani. Ravno to pa novela, ki jo predlaga vlada, spreminja," pojasnjuje svoje mnenje in dodaja, da so predlagane spremembe "absolutno neprimerne in nepotrebne ter v resnici omejujejo svobodo govora državljank in državljanov in njihovo pravico do izražanja upravičene kritike".

Matej T. Vatovec

S predlogom novele se prav tako ne strinja vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec, ki meni, da je predlog novele v posmeh vsem državljankam in državljanom. "Oblast, ki dnevno v kadenci nekaj ur dostavlja žalitve, ponižanja in sistemsko nasilje, nima kaj govoriti o dostojnem obnašanju do funkcionarjev. Vse, kar počne trenutna vlada, potiska ljudi v številne stiske in s svojim arogantnim odnosom to samo poslabšuje. Ko bodo politiki pričeli delovati v korist ljudi, ocenjujem, da bo tudi manj takih dogodkov," pravi koprski poslanec, ki je v preteklosti nekajkrat že bil tarča nedostojnega vedenja in žaljenj in kot dodaja, te stvari pridejo z linijo poklica in se z njimi ne obremenjuje. Na vprašanje, kdaj je bil nazadnje tega deležen, pa odgovarja, da ob nedavnem pozivu vseh vodij poslanskih skupin in predsednika državnega zbora k cepljenju.

Zanimalo nas je tudi, katera izmed teh situacij mu je najbolj ostala v spominu: "Ena in edina – ko me je nekdo v času referenduma o izenačitvi istospolnih parov verbalno napadel. Dogodek sem si zapomnil, ker se je odvil pred sinom v ordinaciji njegove osebne zdravnice." Kot pojasnjuje Vatovec, se s takšnimi situacijami, če ne gre za resne grožnje, sooča z mirno krvjo: "Vsakemu skušam vselej pojasniti svoja stališča in jih v mirnem tonu zagovarjati."

Gregor Perič

Tudi vodja poslancev SMC Gregor Perič se je v preteklosti že soočil z nedostojnim vedenjem, žaljenjem in grožnjami. "Izpostavljeni ljudje smo vedno deležni takšnih in drugačnih pristopov in prijemov, že na prejšnji funkciji, so pa te stvari dobile nek povsem nov zagon ob tem, ko se je izoblikovala ta vlada, še pred tem so se začele tiste plakatne akcije. Potem se je ta tempo stopnjeval z raznimi plakatnimi akcijami, v vinogradu pod družinsko hišo, preko spleta, pa da niti ne govorimo – od ljudi, ki so in ki niso anonimni. Grožnje, pozivanje k nasilju, najde se tudi sem pa tja kdo, ki ti direktno na javnem mestu pred ostalimi pove, da bi te bilo potrebno 'razbit'," svoje izkušnje s tovrstnimi primeri opisuje izolski poslanec, ki pravi, da se to kontinuirano dogaja.

Pri tem nadaljuje, da je bil deležen tako groženj z nasiljem kot tudi raznih žalitev, preimenovanj, spreminjanj imena in priimka. "So nekateri ljudje, ki dobesedno kampirajo pred državnim zborom in vsakič, ko prideš, te pokličejo. Odvija se neka psihološka vojna, je veliko malenkosti, ki se ponavljajo … Njihov cilj je, da enostavno odpoveš. Ne gre samo za pritisk name ali na funkcionarje, gre tudi za predstavnike vlade ali sodišč in tega pritiska niso nikoli deležni zgolj oni, ampak tudi njihov družinski krog, krog prijateljev. Ali pa sporočila (opozorila), ki jih prejmejo prijatelji in dobijo nalogo, da ti ga prenesejo. Največ je bilo tega okoli decembra, ko se je ugibalo o nezaupnici." Kot nadaljuje, se na take provokacije ni pametno odzivati, se jih ignorira: "Jaz se zahvalim in grem naprej svojo pot."

Ali omenjeno novelo torej podpira? "Podpiram novelo, predvsem pa podpiram razpravo, ki jo tudi ta novela odpira. Tukaj dejansko vidimo, kako postaviti neka nova pravila igre, ker očitno obstoječa niso več taka, da bi odgovarjala in kot družba znižujemo ta nivo kulture, ki ga imamo v komunikaciji. Treba se je vprašati, ali so te žalitve in ta ravnanja nekaj, kar nas pripelje do cilja, da bi vsi bolj strpno medsebojno živeli," zaključuje Perič.

Branko Simonovič

Medtem pa izolski poslanec iz vrst DeSUS Branko Simonovič dvomi, da bo z novelo teh neprijetnih situacij manj. "Trenutno že imamo zakonodajo, ki govori o ogrožanju varnosti posameznikov, pa se takšni dogodki še vedno dogajajo. Mislim pa, da bi se morali o tem v vsakem primeru v državnem zboru temeljito pogovoriti," pravi Simonovič, ki je tudi že bil deležen žalitev.

"Sam osebno sem bil med drugim deležen nesramnih plakatov v Izoli. Prav tako sem na e-mail in telefon prejel nešteto sporočil ljudi, ki so me tako ali drugače imenovali in žalili. Morda eno največjih poplav nedostojnih in neprimernih sporočil sem prejel v času obravnave ZNB (Zakon o nalezljivih boleznih, op. a.), za katerega nisem glasoval in ki na koncu ni bil sprejet. Ta dan so bili pred državnim zborom protestniki, ki so se do poslancev obnašali tudi nasilno."

Po njegovem mnenju "smo prekoračili vse meje dobrega okusa". "Politiki smo seveda deležni marsikatere kritike zaradi našega dela. Mnenja so lahko takšna in drugačna, vendar izražena na dostojen način, z argumenti. In če jaz ne mislim tako kot vi, to še ne pomeni, da je treba uporabiti vsa mogoča razpoložljiva sredstva, ki so na razpolago za 'linčanje'," še dodaja Simonovič.