Morska biološka postaja je pred svetovnim dnem oceanov danes tradicionalno pripravila dan odprtih vrat, sicer pa bodo oktobra s posebno slovesnostjo obeležili tudi 50 let delovanja, je na današnji novinarski konferenci povedala vodja MBP Patricija Mozetič.

Kot je spomnila dolgoletna sodelavka MBP Alenka Malej, so z delom začeli leta 1969 z vsega tremi sodelavci in na drugi lokaciji na Sončni poti, šele kasneje so se preselili v prostore zapuščene tovarne mila, ki jo je dala na voljo lokalna skupnost.

MBP danes šteje 35 raziskovalcev in članov tehničnega osebja ter velja za vodilni regionalni oddelek, ki se posveča morski biologiji in širše preučevanju morja, pa je izpostavil Matjaž Kuntner, direktor nacionalnega inštituta za biologijo, pod čigar okrilje MBP tudi sodi.

Med izzivi piranske ustanove je Mozetičeva opozorila na fluktuacijo denarja za njihovo delovanje, saj delež "stabilnega" financiranja predstavlja le dobrih 50 odstotkov sredstev, medtem ko si morajo preostanek zagotoviti prek drugih virov, od prijave na razne razpise do opravljanja različnih strokovnih nalog s področja okoljskih in ekoloških raziskav.

Kot je poudarila Malejeva, vloga MBP ostaja ta, da "zagotovi znanje in pove, kaj se z morjem dogaja".

Sicer pa slovensko morje premore okoli 250 ribjih vrst oz. polovico jadranske ribje favne, je navedla Mozetičeva. Po eni strani sicer opažajo izginotje določenih organizmov, kot npr. endemične alge jadranskega bračiča, kar bi lahko povezali s klimatskimi in drugimi spremembami, po drugi strani pa beležijo okoli 50 različnih tujerodnih organizmov kot posledico človekovega delovanja.

Tako je stanje našega morja s stališča pestrosti dobro, na podlagi uveljavljene metodologije ocene ekološkega stanja pa je slovensko morje ocenjeno s "štiri plus" ali dobro ekološko stanje, je še dodala vodja Morske biološke postaje.