MEDUZE NISO LE NADLOGA! V Piranu bodo ugotavljali, kako jih koristno uporabiti

Piran

Znanstveniki Morske biološke postaje Piran so se pridružili evropski znanstveno-raziskovalni akciji, v sklopu katere bodo štiri leta raziskovali uporabnost meduz. Ti, sicer nadležni, morski ožigalkarji bi lahko celo čistili plastiko iz morja, njihovo sluz pa bi lahko uporabljali tudi v kozmetiki in medicini.

Meduze so prej kot ne nadloga. Med kopanjem nas rade opečejo, še večjo nevarnost pa predstavljajo za morski ekosistem, saj lahko, v primeru, da se čezmerno razmnožijo, uničijo ribji zarod in mašijo ribiške mreže, s tem pa ogrožajo ribištvo, piše časnik Delo.

40 znanstvenikov iz osmih evropskih držav bo tako v sklopu projekta Go Jelly štiri leta preučevalo meduze in raziskovalo njihovo uporabnost. Pobudo za drugačno obravnavo meduz so dali v nemškem Geomarju Helmholtz Centre for Ocean Research iz Kiela. Med sodelujočimi partnerji iz Italije, Francije, Portugalske, Nemčije, Norveške, Izraela in Kitajske so tudi Slovenci. Iz Morske biološke postaje Piran Nacionalnega inštituta za biologijo so to mikrobiologinja z doktoratom iz statistike Ana Rotter, biokemičarka Tinkara Tinta, kemičarka Katja Kljun in posredno še zooplanktologinja Tjaša Kogovšek.

V Piranu bi z meduzami morje rešili plastike

Cilj projekta je po štirih letih raziskovanja ponuditi več rešitev in ukrepov, kako zmanjšati oziroma zaustaviti skokovito naraščanje števila meduz v morjih po svetu. Hkrati bo znanstvenike zanimalo, kako meduze in njihovo sluz uporabiti v prid naravi in človeštvu, predvsem v medicini, kozmetiki, agronomiji, prehrani ali za izdelavo filtra za mikroplastiko, poroča časnik. Evropska unija je za projekt namenila šest milijonov evrov, Morski biološki postaji je pripadlo 400.000 evrov.

V Piranu načrtujejo, da bi iz meduznega mukusa ali sluzi izdelali biofiltre za mikroplastiko. "Naloga bo torej ugotoviti, kako to sluz zbrati, očistiti in vstaviti v filtre, da bo v njih obstojna in da bo delovala kot biofilter, nekakšna mrežica, na katero se bodo lepili nevidni delci mikroplastike. Take filtre bi namestili na izpuste iz čistilnih naprav in tako poskušali zajeziti 90 odstotkov vnosa plastike v morje. V teh štirih letih bi radi prišli vsaj do nekakšnega prototipa takih naprav," je za časnik pojasnila Rottarjeva. S tem njihovo delo sicer še ne bo zaključeno. V nadaljnji fazi načrtujejo poiskati partnerje iz gospodarstva, ki bi te biofiltre uporabljali ali izdelovali za trg.

Testirali bodo v Tržaškem zalivu

Poleg morja na Norveškem, Portugalskem in v Izraelu bo testno območje tudi Tržaški zaliv. "To je veliko priznanje za Morsko biološko postajo, saj nismo ravno velika znanstvena organizacija. Zaupanje preostalih partnerjev smo si pridobili v preteklih desetletjih z dobrim delom, sicer nam ne bi prepustili vodenja kar dveh raziskovalnih sklopov," je še povedala Rottarjeva.

Deli novico:

Justino |  13 .10. 2017 ob  11: 33
njan njam,.....