MAROŠKI MIGRANT BREZ ODLOČBE VRNJEN NA HRVAŠKO: Delovna skupina za azil namerava vložiti ustavno pritožbo

Svet

Vrhovno sodišče je v primeru migranta iz Maroka pritrdilo ministrstvu za notranje zadeve in policiji. Ugotovilo je, da policija ni kršila njegovih pravic, ko ga je brez odločbe vrnila hrvaškim policistom, saj po navedbah sodišča to omogoča sporazum o (hitrem) vračanju, ki je bil med obema državama sklenjen že leta 2006, poroča Dnevnik.

Upravno sodišče je sicer pred tem razsodilo, da bi morala Slovenija vsakemu migrantu, ki ga vrne na Hrvaško, izdati odločbo. Naglo vračanje tujcev v okviru meddržavnega sporazuma, brez izdane odločbe in torej brez možnosti pritožbe, po mnenju upravnega sodišča namreč pomeni kršitev evropske in domače zakonodaje ter ustavno zagotovljenih pravic.

Ministrstvo za notranje zadeve se je na to sodbo, ki jo je sprožil migrant iz Maroka, pritožilo, vrhovno sodišče pa je ministrstvu pritrdilo. Po poročanju časnika so na ministrstvu in policiji s sodbo, ki je prva tovrstna na področju vračanja tujcev na Hrvaško v skladu s sporazumom med slovensko in hrvaško vlado, zadovoljni. Kot so pojasnili za Dnevnik, je vrhovno sodišče presodilo, da sporazum ni neskladen s pravom EU, prav tako ni ugotovilo kršitev človekovih pravic v postopkih vračanja na Hrvaško.

V časniku ob tem navajajo, da pravni predpisi sicer predvidevajo, da naj bi migrantom, ki jih slovenska stran brez odločbe vrne na Hrvaško, odločbo izdala hrvaška policija, a se to ne zgodi, temveč migrante izžene v Bosno in Hercegovino. Ker slovenski policiji torej ni treba preverjati, kaj v nadaljevanju počne hrvaška policija, namerava Delovna skupina za azil po poročanju Dnevnika v imenu maroškega migranta vložiti ustavno pritožbo.

Pri varuhu človekovih pravic Petru Svetini pa so po poročanju časnika opozorili, da sodba vrhovnega sodišča še ne pomeni ustaljene sodne prakse, saj da je letos upravno sodišče v primeru prosilca za azil iz Kameruna ministrstvu zapovedalo, naj Kamerunca, ki je bil na podoben način kot Maročan izgnan iz Slovenije in je končal v BiH, vrne v Slovenijo, mu omogoči prošnjo za azil in izplača odškodnino.

Blaž Kovač iz Amnesty International Slovenije pa je za časnik izrazil prepričanje, da je Slovenija s sodelovanjem v verižnih vračanjih soodgovorna tako za ravnanje hrvaških policistov z begunci kot za stanje v nehumanih bivanjskih okoljih begunskih taborišč v Bosni in Hercegovini.

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija
Erazem |  21 .08. 2020 ob  10: 02
Še to sem pozabil ta skupina naj bi obravnavala vprašanja, povezana s skupnim evropskim azilnim sistemom. In če jim sodba vrhovnega sodišča RS ni jasna, je nam jasen namen njihovega delovanja.
Erazem |  21 .08. 2020 ob  09: 58
Naj gredo malo med prostovoljce, ker imajo tudi naši državljani probleme. Ja, vseved, prisesani so, da bolj ne morejo biti.
vseved |  20 .08. 2020 ob  18: 02
Delovna skupina za azil!!! Je tudi ta prisesana na državne jasli?