Marjan Petrič: "Komunikacija med zdravniki in pacienti je pomanjkljiva"

Goriška

Marjan Petrič, zastopnik pacientovih pravic za severnoprimorsko regijo, končuje svoj prvi, 5-letni mandat. Upokojeni odvetnik je sploh prvi zastopnik pacientovih pravic, ki je na funkciji zastopnika zdržal do "konca". Z njim smo spregovorili o preteklem delu, o problemih, s katerimi se nanj obračajo pacienti, izogniti pa se nismo mogli niti razvpitemu primeru "brežiške zdravnice", ki je končala za zapahi.

Kako ocenjujete svoje 5-letno delo?

V mojem petletnem obdobju se je pokazalo, da je Zakon o pacientovih pravicah zelo koristen zakon, ki mnoge probleme rešuje na enem mestu. To dokazuje tudi obisk pri meni. V petih letih me je obiskalo 1430 pacientov in ponosen sem, da smo kar 70 odstotkov primerov rešili pozitivno za paciente.

Kakšno je sploh delo zastopnika pacientovih pravic?

Mislim, da zastopniki pacientovih pravic na podlagi Zakona o pacientovih pravicah predstavljamo nekakšno garancijo pacientom. Na drugi strani pa tudi opozarjamo zdravstvene ustanove o nepravilnostih, ki so se dogajala in ki so se pred tem zakonom pometale pod preprogo. Zdaj se ve, da zastopniki obstajamo in bdimo nad pravicami pacientov. Zakon pa ima tudi nekatere pomanjkljivosti. Recimo drugo mnenje, ki je še zelo nejasno zapisano, pacienti ga ne morejo pridobiti brezplačno. Ravno tako so težave z določenimi roki, ki jih moramo loviti.

Katere pripombe pacientov so bile na Goriškem v preteklem obdobju najbolj pogoste?

Največ sem se srečeval s kršitvijo 11. člena zakona; zakon zagotavlja pravico pacientu do strokovne, varne zdravstvene oskrbe. Potem so bile tu še razne pritožbe zoper izvajalce, zlasti izvajalce zobozdravstvenih storitev, koncesionarjev, glede plačila računov pa tudi glede nepravilnih odnosov osebja v zdravstvenih ustanovah. Tu so bile seveda še čakalne vrste, čakalni časi in tako dalje.

Katere so še težave, s katerimi ste se srečevali?

Kar sem še opazil v teh petih letih je, da je komunikacija med zdravniki in pacienti na sekundarni ravni zelo pomanjkljiva. Zdravnik se premalo posvetijo pacientu in zato pride do problemov. Če bi po zakonu zdravnik na razumljiv način pojasnil situacijo, do večine sporov sploh ne bi prišlo.

Ste se kot zastopnik ubadali tudi s težavami, ki jih ima šempetrska bolnišnica predvsem z onkološko ambulanto?

Ja, v okviru svojih pristojnosti smo se tudi s to zadevo ukvarjali in situacija je taka, kot je, več kot toliko pa o tem ne vem. Odkar je novo vodstvo bolnišnice, so se stvari sicer zelo premaknile naprej. Govori se o novem urgentnem centru, kar je zelo koristno. Mislim, da ima nov direktor Žiberna zelo velike menedžerske sposobnosti in da se stvari dobro premikajo naprej. Tudi z drugimi ustanovami na tem območju imam dobre odnose in upam, da se bo tako tudi nadaljevalo, četudi bo na mojem mestu kak drug zastopnik.

Kako ste se sicer lotevali reševanja primerov?

Verjemite mi, da se da marsikaj doseči s pogovori z izvajalci zdravstvene storitve. Sam sem koristil predvsem mediacijo. Tako nam naroča tudi zakon, 56. člen, da se problemi rešujejo sproti. Tako se je marsikateri primer rešil že na tej prvi stopnji.

Kdo se največkrat obrne na vas?

Preprosti ljudje, bogatega nisem še dobil nobenega. Običajni preprosti ljudje, ki iščejo svojo pravico, iščejo svoj prav ali pa vsaj kak nasvet. Je pa res, da sem v teh petih letih prav s pomočjo medijev lahko naredil promocijo. Kdorkoli me je povabil, sem mu šel brezplačno tolmačit Zakon o pacientovih pravicah. Ljudje za zastopnike vedo, so informirani. Tudi v vseh zdravstvenih ustanovah imate plakate, na njih piše, kdaj delam, in predvsem pomembno dejstvo, da je naše delo brezplačno. Sicer smo res na razpolago pacientom samo dvakrat na teden, vendar še nikoli nisem nobenega pacienta, ki me je iskal izven delavnih ur, odslovil.

Vam je kakšen primer še posebej ostal v spominu?

Bil sem zelo vesel, ko se je rešil en primer, ko se je pacient pet let prek raznih inštitucij – od Zdravniške zbornice do Ministrstva za zdravje in končno sodišča – boril zaradi napak za odškodnino. Jaz sem uspel prepričati izvajalca, da je pristal na kompromis in so potem sklenili poravnavo. Pacient je dobil odškodnino plačano mimo sodišča. Podobnih primerov je bilo še veliko.

Kdaj ste bili na svoje delo še posebej ponosni?

Zelo sem vesel, ko mi ljudje povedo, da so rešili probleme. Pri tem delu je vedno neko zadovoljstvo. Sem upokojeni odvetnik in to delam z veseljem. Vedno sem rad pomagal ljudem. Finančna bera zastopnik je nizka. Praviloma delamo sicer po 12 ur na teden, vendar pri tolikšnem obisku vedno presežem te ure. Sem pa, kot rečeno, upokojen in imam veselje do tega dela.

Kako komentirate primer "brežiške zdravnice" – prve zdravnice, ki je morala za zapahe?

Ogorčen sem nad postopkom, ki so ga objavili mediji. Lepo vas prosim, so zdravniki, bogovi v belem, nedosegljivi? Vsak, ki greši in ki ga sodišče pravnomočno spozna za krivega, naj bo kaznovan. Sam mislim, da moramo zastopniki pravic pacientov postopek, ki so ga pokazali njeni kolegi zdravniki, ostro obsoditi. Gre za pljunek v obraz sodnemu sistemu, ki je zdravnico spoznal za krivo – če je kriva, je kriva. Zakon je za vse enak. Po takem sistemu so vsi zdravniki nezmotljivi, to pa ni res.

Petletni mandat se vam je iztekel ... Boste na funkcijo ponovno kandidirali?

Verjetno se bom ponovno prijavil. Ravno sem se vpeljal, tako da bi z veseljem sprejel še en mandat. Predlagan sem bil – ponovno me je predlagal Svet Zavoda za zdravstvo zavarovanje Nova Gorica. Leta 2008 me je Vlada imenovala za zastopnika za pet let. No, zdaj sem spet predlagan. Vendar z ministrstva še nisem dobil odgovora. Trenutno naj se pohecam, da delam na črno. S prvim oktobrom se je namreč meni odločba iztekla in sedaj čakam na odločitev Ministrstva za zdravje oziroma na razpis.