Večina obalnih hotelov ima zapletene lastniške povezave, ki ovirajo razvoj, zato toliko bolj bode v oči državno podjetje Adria Ankaran, ki je še pred sedmimi leto imelo milijon evrov izgube, a so po uspešni sanaciji uspeli dvigniti prihodke za kar 50 odstotkov. Vsekakor svetel primer dobrega upravljanja podjetja v državni lasti, ki je v prvih osmih mesecih letošnjega leta ustvarilo 5,5 milijona evrov prihodkov in 350 tisočakov čistega dobička, ki bo omogočil nove investicije.
MANTRA O SLABEM UPRAVLJANJU DRŽAVE TUKAJ PADE: Družba Adria Ankaran je zgodba o uspehu
Ankaran
Torej je tudi država lahko dober lastnik, ki namesto divje privatizacije poskrbi za sanacijo. Turistično podjetje v državni lasti Adrio Ankaran vodita direktor Rajko Rešek in prokurist Goran Križnar (na fotografiji zgoraj). Pravzaprav si je družba hitro opomogla, saj že peto leto zapored posluje z dobičkom, na novo so zaposlili 30 ljudi. Izmed 80 zaposlenih je tretjina domačinov. Razvoj si želijo graditi v sodelovanju z lokalno skupnostjo, kar pa bo sicer očitno težji zalogaj, kot so sprva mislili. Uspešno zgodbo grenijo odnosi z ankaranskim županom.
Adria Ankaran vsako leto občinsko blagajno dodatno napolni s 300.000 evri. Ker poskušajo posel graditi v lokalnem okolju, so Zdravilišče Debeli Rtič, Bolnišnica Valdoltra, Vinakoper, Agraria in Geaprodukt pomembni partnerji. V prvih osmih mesecih letošnjega leta so imeli 44.500 nočitev. V kampu, ki je ključen segment, so imeli 95.700 nočitev, tako da so prihodke povečali za 16 odstotkov in presegli 1,5 milijona evrov.
Država ne razmišlja o prodaji, ker gre za portfeljsko naložbo, saj je turizem strateška razvojna panoga. Bi pa lahko menjava lastništva marsikaj spremenila.
To je ena plat medalje seveda.
Dejstvo je, da jo zanimajo le lastni interesi.
Tretjina zaposlenih je domačinov ? Malo morgen. Privlečejo ljudi iz vsepovsod, ki se prijavijo v njihovem samskem domu nad pošto in potem so to naenkrat domačini. Ne spomnim se, da bi videl poleti kakšnega ankaranskega dijaka ali študenta delati kot je to bilo pred leti.
Vsako leto kurijo smeti in kot nalašč se vedno kadi v kraj.
Centralno igrišče, ki je bilo odprtega tipa so spremenili v ograjen Jumpiland.
Igrišče so napolnili s kamp prikolicami.
Ljudje poleti s psi ne morejo do plaže oz. morajo plačati 4 EUR, če želijo iti po javni poti do morja.
Po 23.00 uri se je prepovedano zadrževati na plaži.
Onemogočili so prehod ob morju do Sv. Katarine.
Poleti je cel Ankaran zabit s pločevino, ker so njihova parkirišča premajhna in predraga.
Da ne govorim o vseh ostalih negativnih učinkih, od škavac do zvočnega onesnaženja, do podiranja 50 in več let starih dreves.
Kamnita korita iz samostana v katerih so v preteklosti shranjevali olivno olje in predstavljajo kulturno dediščino imajo na parkiriščih v katerih rastejo oleandri.
To je tisto, kar Adria dejansko predstavlja.
Upam, da bodo vsaj del dobička razdelili med delavce, ki delajo za mižerijo.