Z omenjeno investicijo se bo letna kapaciteta kontejnerskega terminala povečala na 1,3 milijona, z dodatnimi izboljšavami na področju procesov dela pa na poldrugi milijon kontejnerskih enot. "S tem želimo ohraniti primat najpomembnejšega kontejnerskega pristanišča na Jadranu in dati ladjarjem in drugim logistom jasen signal, da lahko, tudi v luči bližnjega dodatnega tira, računajo na rast pretovora v Kopru," so poudarili v Luki. Podobne načrte imajo tudi pri drugem strateškem tovoru, avtomobilih, kjer želijo ostati v vrhu med evropskimi pristanišči za avtomobilsko logistiko.

Novo operativno obalo prvega pomola so odprli junija, do danes so končali pilotiranje, nadaljujejo pa gradnjo skladiščnih površin. Gradbena dela bodo zaključili predvidoma sredi prihodnjega leta, ko načrtujejo tudi namestitev dveh novih obalnih dvigal.

Med večje projekte, ki so jih zaključili letos, pa v Luki štejejo garažno hišo za avtomobile s 6000 parkirnimi mesti, bertoški kamionski vhod in novo bencinsko črpalko.

V prvih devetih mesecih letos so v Luki Koper za naložbe namenili 41,1 milijona evrov. Celoten projekt podaljšanja prvega pomola je sicer ovrednoten na 45,6 milijona evrov, garažna hiša na 17,8 milijona, nov kamionski vhod pa na 4,4 milijona evrov.

Koprsko pristanišče že desetletje drži primat v kontejnerskem poslu v severnem Jadranu, je za STA spomnila novinarka Primorskih novic Katja Gleščič, ki že leta spremlja dogajanje v primorskem gospodarstvu. Prav podaljšanje prvega pomola bo po njenem prepričanju omogočilo razvoj Luke Koper tudi za nadaljnje obdobje.

"Predvsem pa je to tudi signal partnerjem, da v Luki mislijo resno, sploh v primerjavi s sosednjima pristaniščema Trst in Reka, kjer prav tako potekajo velike investicije in vstopajo globalni terminalisti," je dodala.

V Luki napovedujejo, da bodo v prihodnje nadaljevali s podaljšanjem prvega pomola tudi na severnem delu prvega pomola, torej ob drugem bazenu. V naslednjih letih imajo v načrtu še nekaj večjih naložb, kot so gradnja novih privezov za ladje, ureditev dodatnih skladiščnih površin in gradnja novega kamionskega terminala.

Gleščičeva je ob tem kot problem izpostavila dolgotrajnost postopkov za umestitev večjih investicij. Tako so podaljšanje prvega luškega pomola začeli načrtovati pred več kot desetimi leti, za začetek gradnje drugega tira pa je bilo potrebnih 20 let, je navedla. Dejstvo, da je gradnja drugega tira končno vendarle stekla, je po mnenju novinarke vsekakor pozitiven signal. Naložbe v samem pristanišču namreč niso dovolj, "če ne moreš zagotoviti normalnega železniškega servisa v zaledne države".

Gleščičeva je med prihajajočimi naložbami Luke, na katere bo javnost posebej pozorna, izpostavila napovedi o širitvi na zaledne terminale, predvsem na Orleški gmajni pri Sežani, zaradi katere je v zaporu pristal nekdanji predsednik uprave Luke Robert Časar. V Luki se bodo morali sicer po njenih besedah sočasno osredotočiti tudi na zemljišča na območju državnega prostorskega načrta za pristanišče, ki še niso v njihovi lasti.

Novinarka Primorskih novic je ob tem opozorila še, da prepogoste menjave uprave niso dobre za nobeno podjetje, predvsem če je tako vpeto v mednarodne tokove. V Luki so v poldrugem desetletju zamenjali devet predsednikov uprave. K sreči je sistem v Luki zastavljen tako, da zadeve tečejo kljub kadrovskim pretresom, je še dodala.

Pred tedni je s čela Luke sporazumno odstopila uprava na čelu z Dimitrijem Zadelom, krmilo podjetja pa je prevzel Boštjan Napast.